»Putin hoče imeti ob sebi šibke, EU pa ekonomsko močne države«

Evropska komisija je v sedanjem mandatu obnovila resor za širitev Evropske unije in na seznamu je veliko držav predvsem Zahodnega Balkana in Kavkaza, pa seveda Ukrajina in Moldavija. Za to je pristojna slovenska novinarka in diplomatka z dolgoletnimi izkušnjami v politiki Marta Kos. Med drugim je v času Drnovškove vlade vodila Urad vlade za komuniciranje, pozneje pa je bila veleposlanica Slovenije v Švici in Nemčiji. Pogovor je potekal novembra v Bruslju, v elitni palači Berlaymont, kjer ima sedež predsednica Evropske komisije.

V času priprav na evropske volitve 2024 je bilo kar nekajkrat rečeno, da bo v tem mandatu prišlo do širitve. Govor je bil o treh državah, Albaniji, Črni gori in Severni Makedoniji. Pred kratkim ste v Gorici izrazili upanje, da vam bo uspelo sprejeti v EU vsaj eno državo, morda Albanijo ali Črno goro. Kaj se je spremenilo? Oziroma katera država članica ovira to širitev?

Geopolitične spremembe vplivajo na to, da smo v Evropski komisiji tudi širitev postavili med najpomembnejše prioritete. Širitev je danes geopolitična nuja, pri njej ne gre samo za to, da bi Evropska unija postala večja, ampak je to danes tudi varnostno vprašanje. Novost v pridružitvenih procesih danes so zunanje destruktivne sile, ki želijo, da državam kandidatkam in posledično tudi Evropski uniji ne bi uspelo.

S tega zornega kota sem vesela, da smo zdaj najdlje v pogajanjih s Črno goro. Ta država ima ambiciozen cilj, da konča pogajanja do konca leta 2026. Mi to podpiramo, ampak seveda ni enostavno. Albanija je prav tako na dobri poti in želi pogajanja končati do konca leta 2027; tudi to zelo podpiramo.

Mogoče bi se jima lahko pridružila še Moldavija, ki je zelo hitro napredovala in je, če mi je dovoljena taka ocena, najboljši študent v tej skupini. Pogoj pa je, da bodo takšno pot podprle tudi države članice. Ko govorimo o pogajalskem procesu, se moramo zavedati, da poteka na tehnični ravni, vedno pa moramo upoštevati tudi politično dinamiko držav članic. Tako smo danes soočeni z dejstvom, da Madžarska ne podpira pogajanj z Ukrajino. Zato moramo še veliko delati na dialogu z državami članicami.

Ali bi se lahko zgodilo, da EU sprejme Ukrajino, tudi če ne izpolnjuje vseh pogojev za članstvo?

Ne, ta hip to ni možno, seveda pa so države članice pristojne za spremljanje procesa vključevanja. Ta proces temelji na dosežkih; če jih ni, država ne more v Evropsko unijo. Poznam te teze, ker me pogosto nagovarjajo, ali ne bi bilo bolje, da bi zaradi spremenjene geopolitične in varnostne situacije države kandidatke, torej Ukrajino, Moldavijo in ves Zahodni Balkan, takoj sprejeli v EU in potem urejali, kar morajo pač države narediti. Ne, to ni možno. Moramo skrbeti za to, da nas države, ki vstopajo v EU, krepijo, ne pa slabijo. Zato je vztrajanje pri köbenhavnskih kriterijih iz leta 1993 nujnejše kot kdaj prej. Potrebujemo stabilno gospodarstvo, institucije, ki so sposobne braniti demokracijo, in ekonomijo, ki je sposobna preživeti na evropskem trgu.

Pred približno 15 leti je Evropska unija imenovala skupino visoko kvalificiranih politikov z namenom, da bi razmišljali o prihodnosti EU. Predsedoval ji je nekdanji predsednik španske vlade Felipe Gonzalez. Slišati je bilo, da je on obiskal tudi Moskvo in preverjal interes Rusije, da bi se v neki obliki približala Evropski uniji. Odgovor menda ni bil negativen.

Te zgodbe ne poznam, pred leti pa sem slišala Putina v nemškem parlamentu, kjer je v nemščini napovedoval, da si Rusija želi evropske prihodnosti. Režim Putina temelji na tem, da hoče imeti države v svoji soseščini šibke, Evropska unija pa želi imeti ob sebi, v svoji soseščini, ekonomsko močne države. Zato tudi vlagamo: v Ukrajino, v Moldavijo, v Zahodni Balkan. To so tudi naložbe v gospodarstvo, vlagamo v krepitev njihovih demokratičnih institucij. Putin si tega ne želi, močnih držav v soseščini ne bi mogel več nadzorovati. Putin je toleriral neodvisnost Ukrajine samo, dokler je lahko nadzoroval njene voditelje. Ko je bilo jasno, da gre Ukrajina svojo evropsko pot in pot demokracije, pa so se začele težave. Že leta 2014, ko je Ukrajina podpisala trgovinski sporazum z Evropsko unijo.

Celoten intervju je bil objavljen v sredinem Primorskem dnevniku