»Refleksija nezaželena, lahko si le za ali proti«

V Italiji se je začelo pri Dostojevskem. Na milanski univerzi Bicocca so pred dnevi odpovedali predavanje Paola Norija o tem pisatelju. Naposled so odpoved preklicali in predlagali, da bi na predavanju obravnavali tudi kakega ukrajinskega avtorja. Nori je naposled sodelovanje odklonil. To je le eden izmed primerov nenadne »rusofobije«. Slišati jih je sicer bilo več. Nekateri lokali v ZDA so koktejla moscow mule in white russian preimenovali v Kijev mule in white ukrainian, pa čeprav ne gre za pijače, ki bi bile, razen imena, kakor koli povezane z Rusijo. Za komentar o tovrstnih dogodkih smo zaprosili rusista Ivana Verča, dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti in upokojenega profesorja slavistike na Oddelku za pravne, jezikovne in prevajalske vede Univerze v Trstu. Sogovornik bo v sredo, 24. marca, ob 18. uri eden izmed protagonistov srečanja z naslovom Vojna in mir v Ukrajini, ki ga v Gregorčičevi dvorani v Trstu prirejata Narodna in študijska knjižnica in Slovenski klub. Poleg Ivana Verča se bo z novinarjem Stefanom Luso pogovarjal še Ervin Hladnik Milharčič, Dnevnikov novinar, ki je v prvih dneh vojne poročal iz Kijeva.

KAZANJE S PRSTOM NA SOVRAŽNIKA JE NAJVEČKRAT DVOJNE NARAVE

»Iskanje enoznačne kolektivne krivde je značilno za vsako vojno,« meni Verč. »V drugi svetovni vojni si bil za zaveznike sumljiv že zato, ker si imel na knjižni polici Goetheja. Kazanje s prstom na sovražnika je največkrat dvojne narave, politične in nacionalistične. To vemo tudi sami, saj smo “sovražnika” poimenovali eni s kulturno-političnim “jugo”, drugi z nacionalističnim “ščavo”.« Nesprejemljivo se mu zdi, da se takih perverznih iger gredo znanstvene ustanove, ki že po etičnih principih in statutu naj ne bi secirale védenja po nacionalni pripadnosti. »Ni mi jasno, kaj bi pridobili, ko bi ob predavanju o Dostojevskem (leta 2021 smo obeležili 200-letnico njegove smrti) poslušali tudi predavanje o ukrajinskem avtorju. Bi s tem merili umetnost po narodnosti? Rusa Dostojevskega je car Nikolaj I. obsodil na smrt, ne zato, ker je bil Rus, ampak zato, ker naj bi rovaril proti ustaljenemu redu. Sočasno je isti car Ukrajinca Ševčenka zaprl in mu prepovedal pisati in objavljati, ne zato, ker je bil Ukrajinec, ampak zato, ker se je zavzemal za socialne reforme. Naj mar odkrivamo toplo vodo in poslušamo, kako je Dostojevski vpet v rusko, Ševčenko, ki je tudi pisal v ruščini, v ukrajinsko, nobelovka Svjatlana Aleksijevič pa v belorusko kulturo? Neumnost. Nihče ne živi in ustvarja v kulturno brezzračnem prostoru,« ugotavlja tržaški rusist.

ČE LITERATURA POSTANE UPORABNO POLITIČNO BLAGO

Verč sicer meni, da je spreminjanje literature v uporabno politično blago precej običajna praksa tudi med Slovenci, vendar ima tudi literarna veda svoja pravila in svoje zakonitosti, ki se jim znanstvene ustanove ne smejo odpovedati, če želijo ohraniti svojo vlogo. »Lahko se odločijo drugače, ampak v takih primerih ni več prostora za humanistične vede, vse se sprevrže v sprotno politikanstvo. Nič novega, bilo bi pa dobro, ko bi vedeli, kam vse to pelje. Tudi imena svetovne klasike lahko izrabimo do take mere, da Dante postane fašist samo zato, ker je pisal v italijanščini, Goethe pa nacist, ker je pisal v nemščini. Po isti logiki sta Dostojevski in Ševčenko nevarna že zato, ker je eden Rus, drugi pa Ukrajinec. Dejansko sta oba sinova svojega časa in prostora, ki sta ga ubesedovala in presegla s svojim ustvarjalnim delom,« pojasnjuje Ivan Verč.

NEDOPUSTNO JE, DA OPREDELITEV ZAHTEVAJO SAMO OD RUSOV

Pričakovanja, ponekod celo zahteve, da morajo vidne ruske osebnosti, ki delujejo v tujini, zavzeti javno stališče do dogajanja v Ukrajini, na katere so nekateri pristali, drugi pa ne, Verč komentira takole: »Danes je vsak poskus razumevanja tega, kar se dogaja v Ukrajini, že takoj označen kot “podpora Putinu”. Skratka, refleksija je nezaželena, dovoljena je polarna opredelitev. Za ali proti. Tudi to je nasilje, nasilje nad človekovim dostojanstvom in duhom,« je prepričan sogovornik.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.