Roberti: V FJK pričakujemo 10.000 migrantov

V Furlaniji - Julijski krajini se je število registriranih prihodov migrantov po t.i. balkanski poti letos v primerjavi z letoma 2019 in 2020 znatno povečalo, do konca leta pa predvidevajo, da bo znašalo okoli 10.000 oseb, zaradi pandemije novega koronavirusa je urejanje teh prihodov zelo težavno, medtem ko sistem vračanja v Slovenijo tistih migrantov, ki ne izpolnjujejo pogojev za podelitev statusa prosilca za azil, seveda ne predstavlja dokončne rešitve, je pa vseeno močno učinkoval za odvračanje od namena prihajanja. Problem pa se ne more rešiti na meji med Italijo in Slovenijo, ampak na zunanjih mejah Evropske unije. To meni deželni odbornik za krajevne avtonomije in varnost Pierpaolo Roberti, ki je danes popoldne preko video povezave nastopil pred italijanskim parlamentarnim odborom za izvajanje schengenskega sporazuma, nadzor dejavnosti Europola in nadzor na področju priseljevanja v Rimu.

Odbornik je opozoril na znaten porast prihodov migrantov po balkanski poti: če je bilo leta 2019 registriranih prihodov (ljudi, ki jih je prestregla policija oz. so se le-tej sami javili in ki po Robertijevem mnenju predstavljajo le 50 odstotkov vseh prihodov) 6466, se je lani zaradi pandemije število znižalo na 5596, letos pa so samo do 10. oktobra zabeležili že 8628 registriranih prihodov. Še zlasti je tu pereče vprašanje mladoletnih brez spremstva, za katere je Dežela letos namenila vsega skupaj okoli enajst milijonov evrov, pri čemer je opozoril zlasti na dejstvo, da večino teh mladoletnih predstavljajo osebe v starostnem pasu med 16. in 18. letom ter z bengalskim, pakistanskim ali afganistanskim državljanstvom. 75 odstotkov le-teh izjavlja, da so stari 17 let, tako da po navadi preživijo v sprejemnih centrih le malo časa, ob dopolnitvi 18. leta pa zaprosijo za dovoljenje za bivanje zaradi dela, kot se je svojčas to dogajalo z mladimi prišleki s Kosova. Poleg tega ni možno poskrbeti za učinkovit sistem sprejemanja in integracije, saj mladoletni praviloma ostanejo v sprejemnih centrih v FJK le malo časa, potem pa izginejo, ker je to izrazito prehodno območje.

Drugače Robertija skrbijo posledice poslabšanja situacije v Afganistanu, ki bi lahko privedla do tega, da bi sedanja begunska taborišča na balkanski poti izpraznili, da bi tako omilili predvideno napetost, do katere bi lahko prišlo.

Situacija je dodatno zapletena zaradi pandemije covida-19, saj je zelo težko dodeliti vedno nove lokacije za prestajanje karantene za manjše skupinice migrantov, je dejal odbornik, ki sicer zagovarja tudi t.i. »tehnološki zid«, se pravi sistem nadzornih kamer za ugotavljanje prehodov slovensko-italijanske meje in je na seji opozoril tudi na nelagodje zlasti manjših krajevnih skupnosti, ki se srečujejo s pojavom prihoda migrantov.

Drugače v parlamentarnem odboru za schengen načrtujejo tudi obisk v FJK, da bi se v prvi osebi seznanili s položajem.