O izbrisanih se ni nikoli govorilo

Leta 1914 je Ivan Cankar izdal svoje Črtice, leta 2024 pa so izšle Ćrtice Tine Perić, ki so se pravzaprav med avtoričinim pisanjem prelevile v pravi roman v črticah o izbrisu in si prislužile naziv prvenec leta. Ta se je leto kasneje znašel med nominiranci za nagrado kresnik, obenem pa tudi na seznamu knjig za letošnjo bralno akcijo Primorci beremo, tako da so imeli sodelujoči v akciji v sredo zvečer možnost, da avtorico srečajo tudi v živo, in sicer na zaključnem srečanju pobude v Narodni in študijski knjižnici (NŠK) v Trstu, kjer se je z njo pogovarjala Antje Gruden.

Uspešno do konca 95 bralk in bralcev

Ravno na veseli dan kulture, ki ga beležimo 3. decembra, na dan rojstva Franceta Prešerna, so v knjižnici tudi predstavili podatke ob zaključku bralne akcije. Tudi letos so bili bralke in bralci iz Trsta in okolice med najboljšimi s cele Primorske.

Pri projektu Primorci beremo je letos na Tržaškem sodelovalo 120 bralk in bralcev, ki je skupno prebralo nekaj več kot tisoč knjig. Akcijo je uspešno zaključilo 95 ljudi (ti so prebrali vsaj šest knjig).

»Ker oči nima papirjev«

Tina Perić, predstavnica mlajše generacije, ki je tako kot Ivan Cankar odraščala na Vrhniki oziroma v njeni bližini, je v svojih Ćrticah iz otroške perspektive (kasneje tudi odraščajočega dekleta in odrasle ženske) prikazala, kaj je za nekatere slovenske otroke pomenilo rasti v družini, v kateri je bil po razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije eden od dveh staršev izbrisan. Dogajalni čas romana so devetdeseta leta prejšnjega stoletja.

Mija, protagonistka Ćrtic, se v otroštvu sooča s posledicami izbrisa očeta, ki izhaja iz druge nekdanje jugoslovanske republike. Ne v družini ne v družbi pa se o izbrisu ne govori. Ko deklico zanima, zakaj ne bodo šli z družino k sorodnikom v Srbijo, zakaj ne na poroko v Beograd, zakaj ne na počitnice na morje, je odgovor vedno isti: »Ker oči nima papirjev«.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku