Slovenska šola v Italiji želi biti kos novim časom

Tržaški Kulturni dom danes gosti uvodno srečanje 61. seminarja za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem ter dvojezične šole v Špetru na Videmskem. Tradicionalno strokovno srečanje bo do 11. septembra povezovalo pedagoške delavce z različnimi predavanji, delavnicami in predstavitvami dobrih praks, ki bodo potekale tako na Tržaškem kot na Goriškem, del programa pa bo izveden tudi na daljavo.

Kot je danes poudarila organizatorka seminarja Lara Pižent, pedagoška svetovalka za šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji pri Zavodu RS za šolstvo, je že uvodno dopoldne pokazalo, da srečanje presega okvir običajnega strokovnega izpopolnjevanja, saj je tudi prostor srečevanja, povezovanja in potrjevanja strokovne skupnosti, ki deluje v posebnem jezikovnem in družbenem okolju.

Udeležence sta pozdravili generalna direktorica Deželnega šolskega urada za Furlanijo - Julijsko krajino Patrizia Pavatti in . V imenu Zavoda RS za šolstvo je zbrane nagovorila Marjeta Stegel, predstojnica koprske območne enote Zavoda RS za šolstvo. Odprtja so se udeležili tudi konzulka na Generalnem konzulatu RS v Trstu Nataša Adlešič Barba, predstavnik Ministrstva RS za vzgojo in izobraževanje Roman M. Gruden, deželni svetnik Slovenske skupnosti Marko Pisani, pokrajinska podpredsednica SSO za Tržaško Marija Doroteja Brecelj, predsednica Deželnega sveta SKGZ Alenka Florenin ter predsednik ZKB Trst Gorica Adriano Kovačič.

Osrednje vsebinske poudarke letošnjega seminarja je predstavila Lara Pižent. Po njenih besedah se slovenska šola danes srečuje z novimi okoliščinami, zato mora tudi razmislek o slovenščini iskati nove odgovore: kako jezik vključevati, kako z njim graditi skupnost in kako ga ohranjati živega v okolju, ki se hitro spreminja.

Slovenščina je v šolah s slovenskim učnim jezikom ključni element identitete, vendar ne sme ostati zgolj jezik poučevanja. Biti mora tudi jezik znanja, odnosov in celotnega šolskega življenja. Prav zato so pomembna kakovostna učna in strokovna gradiva, v katerih lahko učenci prepoznajo lastno okolje in izkušnjo, ob njih pa razvijajo tudi jezikovno samozavest.

Šola ima pri ohranjanju in razvijanju slovenščine osrednjo vlogo, vendar te naloge ne more nositi sama. Jezikovna prihodnost skupnosti se, kot je poudarila Pižent, oblikuje tudi v politiki, medijih, družinah in društvih – predvsem pa v vsakodnevnih ravnanjih, odnosih in odločitvah skupnosti.

Razmislek o tem, kakšna naj bo slovenščina novih časov, je nadaljeval jezikoslovec dr. Marko Stabej, redni profesor na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Uvodni del seminarja je spremljal tudi kulturni program. Nastopila je harmonikarica Lara Fortunat, dopoldansko srečanje pa je sklenil Učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Adamič«, katerega nastop je omogočila ZKB Trst Gorica.