Slovenske ceste lani terjale več žrtev kot leta 2018

Na slovenskih cestah sta lani umrli 102 osebi oziroma 11 več kot leto prej, kar pomeni 12-odstotno poslabšanje. Vzroki za črno statistiko ostajajo alkohol, neprilagojena hitrost in izsiljevanje prednosti. Na Agenciji za varnost prometa (AVP) ocenjujejo, da je zavedanje o odgovornosti in kulturi v prometu še vedno premajhno. Zaradi neprilagojene hitrosti je življenje izgubilo 49 oseb, zaradi nepravilne strani oziroma smeri vožnje 23, zaradi izsiljevanja prednosti pa je umrlo 12 oseb. Alkoholizirani udeleženci prometa so povzročili 1527 prometnih nesreč in zakrivili 30 smrti, kar je osem več kot leto poprej. Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom se je zgodilo na regionalnih cestah.

Največ smrtnih žrtev, 33, je med vozniki osebnih avtomobilov. Med njimi jih kar tretjina ni bila prevezanih. Od 20 potnikov v avtomobilih, ki so lani umrli, jih ni bila privezana polovica.

Skoraj polovica vseh smrtnih žrtev so bili udeleženci prometa iz ranljivih skupin: motoristi, pešci in kolesarji. Kljub večjemu številu prometnih nesreč pa so zabeležili manjše število hudo poškodovanih.

Med 15 pešci, ki so lani umrli na slovenskih cestah, je bilo sedem povzročiteljev prometnih nesreč, pet pa so jih povozili na zaznamovanih prehodih za pešce.

Prometno nesrečo je povzročilo sedem kolesarjev od devetih ter 14 motoristov od 20, ki so lani izgubili življenje. Najpogostejši vzrok za prometne nesreče motoristov sta neprilagojena hitrost in prehitevanje.Slovenci motor še vedno uporabljajo predvsem za preživljanje prostega časa, saj se je večina nesreč zgodila med vikendi, ugotavljajo na AVP. Od treh mopedistov, ki so lani umrli, dva nista imela varnostne čelade.