Smrtna kazen ostaja sredstvo za širjenje strahu

Problematika smrtne kazni je v zadnjih tednih ponovno v središču pozornosti svetovne javnosti tudi ali zlasti zaradi spornih odločitev oblasti v ZDA, ene izmed redkih držav na svetu, kjer ta oblika kazni, ki je v nasprotju z določili Splošne deklaracije človekovih pravic, še vedno obstaja. Vrstijo se ogorčeni odzivi mednarodnih organizacij, kot so Združeni narodi, in vidnih osebnosti.

Odločitev in potez predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki dokazujejo, da so mu človekove pravice deveta briga, ne manjka, med te je mogoče brez večjega oklevanja uvrstiti tudi takojšnji preklic moratorija izvrševanja smrtnih kazni na zvezni ravni, ki ga je z izvršnim ukazom odredil takoj po inavguraciji leta 2025.

Gre za primera Christe Pike, obsojene zaradi umora, ki je pred dnevi preživela poskus usmrtitve z vbrizganjem smrtonosne snovi, in Nadala Malika Hasana, nekdanjega majorja in vojaškega psihiatra, ki je leta 2009 v strelskem napadu v vojaškem oporišču Fort Hood v Teksasu ubil 13 ljudi. Slednjega naj bi usmrtili 3. decembra, če bo smrtna kazen izvedena po načrtu, bo šlo za prvo usmrtitev s strelskim vodom po drugi svetovni vojni.

Pri organizaciji Amnesty International, kjer se proti smrtni kazni borijo vse od leta 1977, opozarjajo, da se je število izvršenih usmrtitev v letu 2025 zvišalo za 78 %. »Zaskrbljujoč porast uporabe smrtne kazni je posledica majhne, izolirane skupine držav, ki so pripravljene izvajati usmrtitve za vsako ceno, kljub nadaljnjemu svetovnemu trendu odprave smrtne kazni. Ta brezsramna manjšina uporablja smrtno kazen kot sredstvo za širjenje strahu, zatiranje nasprotovanja ter dokazovanje moči državnih institucij nad zapostavljenimi in marginaliziranimi skupnostmi,« je dejala generalna sekretarka AI Agnès Callamard in napovedala, da se bodo proti smrtni kazni borili vse dokler ne bo povsod odpravljena.