Sprememba sestave komisije za slovenske šole vzbuja pomisleke

Potreba po okrepitvi avtonomije slovenskih šol v Italiji, med drugim tudi z vzpostavitvijo neposrednega komunikacijskega kanala med Uradom za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu (DŠU) za FJK in italijanskim ministrstvom za šolstvo, je nujna, sprememba sestave deželne komisije za slovenske šole pa niti ne. Ali sploh ne. Vsaj sodeč po sredinem javnem soočenju o deželni šolski komisiji, ki ga je priredila Slovenska kulturno-gospodarska zveza z željo po tem, da bi prisluhnili tistim sredinam, ki se jih ta tema - o kateri bo spet tekla beseda na prihodnjem zasedanju paritetnega odbora za slovenska vprašanja, ki bo v petek, 26. septembra - neposredno tiče.

K javnemu soočenju so, kot je dejala predsednica SKGZ Ksenija Dobrila, povabili z željo, da bi na podlagi stališč in sugestij vseh vpletenih v tkivo slovenskega šolskega sistema v Italiji pripravili sintezo, stališče oziroma dopolnila k obstoječemu predlogu, ki jih nameravajo predstaviti na prihodnjem zasedanju paritetnega odbora.

Trije brez volilne pravice​​​​​​

Zadnji obstoječi osnutek predloga za spremembo komisije predvideva, da bi jo sestavljalo 18 članov, od katerih bi bilo 8 izvoljenih, 15 z volilno pravico (danes komisije šteje 14 članov, od katerih 12 izvoljenih, vsi imajo volilno pravico). Po novem osnutku bi brez volilne pravice bili predstavnik ministrstva za šolstvo, predstavnik Dežele FJK in predstavnik Višjega sveta za šolstvo.

Nekdanja senatorka Tamara Blažina se sprašuje, v kolikšni meri bi prisotnost predstavnikov Dežele FJK in ministrstva za šolstvo okrepila avtonomijo slovenskih šol. Vodja Sindikata slovenske šole Katja Pasarit je polemično omenila, da so dosedanje razprave o spreminjanju sestave Deželne komisije za slovenske šole potekale mimo SSŠ. Dejala pa je, da so v sindikatu kljub temu razpravljali o tej temi in da so v njem mnenja glede spreminjanja sestave komisije deljena.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku