Nedelja, 07 avgust 2022
Iskanje

»Starše skrbi, kako bodo otroku pomagali, ker ne obvladajo slovenščine«

Intervju z Norino Bogatec, raziskovalko Slorija, o vpisovanju v slovenske vrtce in šole

FJK |
19. apr. 2022 | 11:27
Dark Theme

Rezultati letošnjega vpisovanja v vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji za prihodnje šolsko leto 2022/2023 raziskovalke na Slovenskem raziskovalnem inštitutu (Slori) Norine Bogatec niso presenetili. V pogovoru, ki smo ga z njo opravili v letošnjem februarju, kmalu po koncu vpisovanja in objavi rezultatov le-tega, objavljamo pa ga danes, je med drugim povedala, da upadanje vpisov v vrtce opazujejo že nekaj časa in je verjetno vezano na vprašanje rojstev, sprašuje pa se tudi, ali vse narodnostno mešane družine vpisujejo svoje otroke v slovenske vrtce ali šole oz. ali je posledično za povečanje števila vpisov še nekaj manevrskega prostora. Starše, ki ne obvladajo slovenščine, na primer močno skrbi, kako bodo otroku pomagali pri opravljanju šolskih obveznosti, kar je prišlo do izraza zlasti med pandemijo covida-19 in potekom pouka na daljavo. Glede osipa pri prehodu med različnimi stopnjami šolanja igra pomembno vlogo občutek posameznega učenca oz. dijaka, v kolikšni meri obvlada slovenščino, tudi ponudba italijanskih šol odigra svojo vlogo. Pri tem bi veljalo razmisliti o načrtu za posodobitev ponudbe na naših šolah, ki bi upošteval vse vidike, pravi.

So vas podatki o letošnjem vpisovanju presenetili?

Ne, osebno me niso presenetili, glede na to, da upadanje števila vpisanih v vrtcih opažamo že nekaj časa in dobro vemo, da če je v vrtcih manj otrok, potem je manj otrok tudi na drugih stopnjah šolanja. Ne opažamo kakih posebnih pojavov, da bi lahko prišlo do kakih novih prilivov s kake strani.

Ste analizirali tudi vzroke, zakaj ni priliva v vrtce? Je to zato, ker je na splošno manj otrok ali so tu kaki drugi pojavi?

Recimo, da smo primerjali, glede na število rojstev, sicer samo za tržaško in goriško pokrajino. Odstotek oz. primerjava med vpisom v prvi razred osnovne šole in številom rojenih šest let prej se veliko ne spreminja, smo okoli enajst odstotkov. To se pravi, da je delež pač tisti in če pada število rojstev, seveda pada tudi število vpisov. Nekaj let je naraščalo, ampak zdaj se je ta odstotek nekoliko ustalil. V glavnem mislim, da je glede vrtca prav vprašanje rojstev. Vseeno pa bi s tem v zvezi rekla še to: mi smo manjšinska skupnost in te naše otroke črpamo iz različnih skupnosti, jaz ne vem, če otroci vseh mešanih zakonov pridejo v slovensko šolo. Sprašujem se, če mogoče še ni kaj manevrskega prostora oz. bi bilo pri nekaterih mešanih zakonih potrebno preveriti, zakaj otrok ne dajo v slovensko šolo. Iz raziskav prihaja na dan, da je problem staršev, da se oz. se ne odločijo za slovensko šolo, tudi ta, da starše zelo skrbi, kako bodo otroku pomagali, glede na to, da ne obvladajo slovenščine. To je realen podatek, realen vidik. To smo ugotavljali že leta nazaj in na primer tudi pri pouku na daljavo – bila je sicer posebna situacija – so imeli starši v italijansko govorečih družinah velike težave: učenje na daljavo, ko nimaš nikogar, da bi ti razložil in pomagal razumeti, je tem družinam povzročalo velike težave.

S tem je povezan še drug podatek: ugotavljamo, da je pri otrocih iz mešanih zakonov, ki so vpisani v slovenske šole, v veliki večini primerov mama Slovenka. To je lahko čisto slučajno, ampak mogoče je prav to, ker je še vedno mama tista, ki sledi in se morda za vpis v slovensko šolo odločajo v večji meri – to je seveda hipoteza – tisti mešani zakoni, kjer je mama Slovenka. To je vidik, ki ga v naših raziskavah srečujemo.

Podatki, ki smo jih zbrali letos, se nekoliko razlikujejo od tistih, ki ste jih napovedali vi, je nekaj otrok več, ampak to ne vpliva na končne ugotovitve?

Pri analizah, ki so tako longitudinalne, ki pokažejo trende, lahko pride do kakega nihanja, vendar sem preverila: smo pri štirih odstotkih več oz. manj. Številke so tiste, verjetno se bodo do septembra malenkostno spremenile, bistva pa ne spreminjajo. Kar pa sem videla, je precej močan upad vpisov v otroške vrtce na Tržaškem in Goriškem. Seveda so tudi nekatera nihanja, ampak je vedno potrebno to uokviriti v nek splošen trend.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava