Štiri leta od podelitve do izročitve spominskih medalj

Spominska medalja vlade Republike Slovenije je bila sicer dobitnikoma, glavnima ustanoviteljema Kulturnega društva sedmi člen za Slovence na avstrijskem Štajerskem dr. Andrei Haberl-Zemljič, tudi prvi predsednici društva, in prvemu pobudniku ustanovitve dr. Wolfgangu Gomboczu, podeljena že ob 30-letnici samostojne in neodvisne Slovenije, torej leta 2021. Tedaj je nagrado dobil in prejel še eden od ustanoviteljev društva in njegov kasnejši predsednik Branko Lenart.

Toda iz ne povsem pojasnjenih razlogov pa medalji vsa ta leta nista našli poti do omenjenih nagrajencev. Čemu, tudi na slavnostni podelitvi sredi decembra v prostorih slovenskega konzulata v Gradcu ni bilo povsem razjasnjeno. Nekateri so razlagali, da je bila za to kriva pandemija koronavirusa, drugi pa, da na slovenskem veleposlaništvu na Dunaju niso mogli izbrskati naslovov obeh dobitnikov. Slednja razlaga je ob tem imela podton, da naj bi se to zgodilo zgolj zategadelj, ker za to ni bilo politične volje.

Zadrego je zdaj presekal novi slovenski veleposlanik v Avstriji Marko Štucin, ki je pobrisal štiriletni prah z obeh medalj in ju le pripel na prsi Haberl-Zemljič in Gombcza ob prisotnosti slovenskega častnega konzula v Gradcu Petra Merksche.

Veleposlanik Štucin je v obrazložitvi podelitve dejal, da sta oba nagrajenca storila ogromno »za ohranitev in napredek slovenske manjšine, za krepitev njenega jezika na avstrijskem Štajerskem in spodbujanju enotnega slovenskega kulturnega prostora«. Društvo je bilo ustanovljeno v eni od graških gostiln 30. decembra 1988. Wolfgang Gombocz, filozof in teolog, se je v nagovoru spomnil težav tistega časa: »Ena od članic predsedstva je sicer želela biti zraven, vendar tako, da njeno ime ne bi bilo javno. Tega prijavni organ ni sprejel, zato smo morali prepričati drugo članico.« S to prigodo je Gombocz ilustriral, s kakšnimi predsodki se je morala ob ustanovitvi društva boriti manjšina na avstrijskem Štajerskem, ki je sicer tako kot koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati omenjena v Avstrijski državni pogodbi.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.