»Učiteljski poklic te nagradi, ko enkrat pretečeš nekaj rek«

Malokdo ljubi svoj poklic kot ga Milan Mandeljc. Profesor angleščine na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku je konec maja lani prejel naziv Učitelj leta 2025: v utemeljitvi so med drugim zapisali, da je učitelj, ki navdihuje in ki je s svojim delom prepoznaven tako v Sloveniji kot v tujini.

Svoj dom si je sicer z ženo Andrejo in tremi otroki ustvaril pri Moravčah. Rad pa ima tudi Primorsko: več let je sodeloval pri festivalu Kino Otok v Izoli kot tolmač za angleščino.

Kdaj ste se odločili, da boste postali učitelj?

Od nekdaj sem govoril, da bom učitelj, čeprav je bilo kar nekaj možnosti. Nekje v srednji šoli sem vedel, da bi rad počel to, čeprav sem razmišljal tudi o tem, da bi bil zdravnik ali kaj drugega. Sicer sem od petega razreda osnovne šole inštruiral sošolce in učil na jezikovnih šolah. To mi je ustrezalo in se je potem kar naravno speljalo.

Kaj vam je najbolj všeč pri delu, oziroma kaj vas v ponedeljek zmami, da vstanete s postelje in greste v šolo?

Plača. (smeh) Najprej sem se omejil, ker sem študiral angleščino in ruščino, a zdaj poučujem samo angleščino. Ugotovil sem, da se določenih ur v posameznih letnikih res veselim, da izvem za odzive dijakov. Veselim se, da grem v šolo, kjer se dobro družimo, imamo tak dober kolektiv, z nekaterimi sodelavci smo tudi prijatelji. Če je to vsakodnevna obveza do upokojitve, je to lepa obveza. Saj pridejo slabi dnevi, ko bi se zakopal pod kup listja in tam ostal, a se mi zdi, da ni velikih minusov v službi, ki jo počnem in ki me napolni z energijo.

Tudi v Sloveniji zadnja leta primanjkuje učiteljskega kadra. Zakaj?

Najprej je zaradi splošne kadrovske stiske: ni delovnega mesta, ki bi bilo zdaj zapolnjeno. Trenutno je idealen čas, če bi se kdo preizkusi v različnih karierah. Drugi razlog je, da so trendi iz čezoceanskega sveta preveč grozeči. Pred dvema letoma se je zgodil poboj v Beogradu, spomladi v Gradcu, ko so ljudje in učitelji umirali. Nekdo te lahko ogrozi na delovnem mestu: manj ljudi spoštuje avtoriteto, dijaki te lahko žalijo, marsikdo si kaj dovoli. Če veš, da lahko izgubiš življenje na takem delovnem mestu, ne vem, ali je denar tisti, ki lahko to odtehta.

Tretji je preprosto to, da je z ljudmi težko delati. Zelo je lepo, če v tem najdeš svojo pot, a hkrati zelo naporno, ker smo ljudje specifični, zahtevni, zelo pogosto egocentrični in sebe postavimo naprej. Delati z množico ljudi ni lahko. Verjamem, da marsikaj danes v svetu zveni bolj mamljivo. Še en razlog je, da učiteljstvo nima kratkoročnega uspeha. Marsikatera služba ti lahko da hitro denar, uspeh, ugled. Tule je vse tek na dolge proge in časi, ki jih živimo, niso ravno naklonjeni dolgoprogašem. Takoj moraš pokazati svoje rezultate, svoj izplen, takoj obogateti. Pri učiteljskem poklicu pa tega ni in torej ni mamljiv. Je pa zelo nagrajujoč, ko enkrat pretečeš nekaj rek.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku