V FJK se zaposleni starajo in imajo manjšo kupno moč

V Furlaniji - Julijski krajini se staranje prebivalstva opaža tudi pri delovni sili, saj je vedno več zaposlenih starih nad 50 let, le-ti so v javnem sektorju že skoraj polovica (49 odstotkov), v zasebnem sektorju pa dobrih 35 odstotkov. Deželno gospodarstvo se bo moralo kmalu soočati tudi z vedno večjimi težavami pri pridobivanju delovne sile tudi zaradi zmanjševanja števila prebivalstva, saj do leta 2050 predvidevajo, da bo odmanjkalo približno 120.000 oseb v aktivni dobi, se pravi med 15. in 64. letom. K temu gre dodati zmanjševanje kupne moči zaposlenih, ki je v obdobju 2019-2024 nazadovala za 5,8 odstotka, plače žensk pa so za tretjino nižje od tistih, ki jih prejemajo moški. To so nekateri od podatkov iz raziskave, ki jo je inštitut za ekonomske in družbene raziskave Ires opravil po naročilu sindikata CGIL, predstavili pa so jo danes v prostorih Delavske zbornice v Vidmu ob prisotnosti deželnega vodje CGIL Micheleja Pige in ekonomista inštituta Ires Alessandra Russa.

Na področju zaposlovanja so v FJK sicer zabeležili rast, gospodarstvo pa se bo kmalu moralo soočati s posledicami demografskega nazadovanja, staranja prebivalstva, odhajanja mladih in padanja kupne moči, že zdaj pa se sooča s kriznimi situacijami, kot sta npr. tisti, ki jih doživljata tovarna Electrolux v Porcii na Pordenonskem in podjetje Star Tech pri Žavljah na Tržaškem, upočasnitev pa doživlja npr. tudi lesna industrija, opozarjajo pri CGIL. V letu 2025 je prišlo sicer do rahlega povečanja zaposlovanja mladih, vendar zaposleni, mlajši od 30 let, predstavljajo le 6,7 odstotka celotne delovne sile, število tistih, ki so starejši od 50 let, pa narašča, tudi pri novih zaposlitvah, in predstavlja že 43 odstotkov, medtem ko se krči odstotek zaposlenih med 35. in 49. letom starosti, ki znaša 35 odstotkov. V prihodnjih 25 letih naj bi se število aktivnega prebivalstva med 15. in 64. letom s sedanjih slabih 740.000 zmanjšalo na manj kot 620.000 leta 2050 in niti priliv priseljencev ne bo popravil tega nazadovanja, so opozorili na današnji predstavitvi.

Tudi delo se spreminja, saj so za štiri odstotke nazadovale pogodbe za nedoločen čas, za 3,6 odstotka pa pogodbe za določen čas ter za kar 10,3 odstotka vajeniške pogodbe, medtem ko se krepijo prekarne in sezonske oblike dela, zlasti na področju turizma, trgovine in gostinstva ter med mladimi pod 30. letom. Tam so tudi najnižji dohodki (približno 11.400 evrov v letu 2024), v industriji pa je povprečna letna plača znašala 33.000 evrov. Plače žensk so za 33 odstotkov nižje od tistih, ki jih prejemajo moški, podobna slika se kaže pri zaposlenih, ki prihajajo iz držav, ki niso članice Evropske unije in prejemajo plačo, ki je približno 30 odstotkov nižja od tiste, ki jo prejemajo državljani EU, nasplošno pa se je kupna moč zaposlenih v letih med 2019 in 2024 zmanjšala za 5,8 odstotka. Spričo vsega tega pri sindikatu CGIL poudarjajo potrebo po takih industrijskih politikah na državni in deželni ravni, ki naj podpirajo ključno vlogo industrije, sektorja, ki je v največji meri zagotovil razvoj, dodano vrednost in dohodke delavcev.