Vlada naj podpre poziv k obsodbi fašizma

Slovenska poslanca SD Meira Hot in Matjaž Nemec sta včeraj na vlado Janeza Janše naslovila pobudo za podporo mednarodni peticiji, ki italijanski politični vrh poziva, naj končno prevzame »zgodovinsko odgovornost« in uradno prizna fašistične zločine, storjene na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Poslanca vlado pozivata, naj na italijanski politični vrh nemudoma naslovi poziv za srečanje, z jasnim sporočilom, da se vsebina mednarodne peticije v čim krajšem času realizira in se ob realizaciji tega poziva organizira tudi simbolno srečanje političnega vrha Italije ter držav bivše Jugoslavije.

Več kot 140 italijanskih, slovenskih in hrvaških akademikov, intelektualcev, politikov in ustanov je podpisalo poziv Italiji, naj ta ob letošnji 80. obletnici vojaškega napada na tedanjo kraljevino Jugoslavijo, s katerim se je začela fašistična in nacistična okupacija, ki je do osvoboditve leta 1945 terjala milijon življenj, končno uradno prizna zločine fašizma na ozemlju bivše Jugoslavije.

V peticiji, ki so jo podpisniki naslovili na italijanski politični vrh s predsednikom države Sergiom Mattarello na čelu, med drugim opozarjajo, da ni Italija nikoli jasno obsodila fašističnih zločinov v Jugoslaviji ali se radikalno distancirala od njih, zato predlagajo, da njeni voditelji oziroma institucije zdaj v imenu države končno prevzamejo to zgodovinsko odgovornost.

Po mnenju podpisnikov bi bila v ta namen najustreznejša javna deklaracija ali uradni obisk kakšnega od prizorišč fašističnih zločinov, pri čemer posebej izpostavljajo nekdanje koncentracijsko taborišče na hrvaškem otoku Rab, kjer je umrlo okoli 1400 ljudi, večinoma žensk in otrok.

To bi bilo, kot še dodajajo, nov korak naprej v smeri sprave in širšega razumevanja zgodovine po uradnih srečanjih predsednikov, kakršna sta bila t. i. koncert treh predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške leta 2010 v Trstu ter lanski obisk Mattarelle in slovenskega predsednika Boruta Pahorja v Bazovici ob stoletnici požiga Narodnega doma.

»Po našem mnenju bi bilo idealno – toda za organizacijo česa takšnega je potreben čas – uradno srečanje (predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške) na otoku Rab, kjer je stalo koncentracijsko taborišče. Šlo je najbrž za najhujše koncentracijsko taborišče, kar so jih postavili Italijani med drugo svetovno vojno,« je za TV Slovenija dejal turinski zgodovinar in eden pobudnikov peticije Eric Gobetti.