Vojna spreminja ekonomske napovedi, krizo zaostruje politična nestabilnost

Številna negativna tveganja, na katera je opozarjala spomladanska napoved gospodarske rasti v Evropski uniji, so se uresničila in vse analize dokazujejo, da na trenutno gospodarsko krizo še najbolj vplivajo posledice ruske invazije na Ukrajino. V zadnjih treh mesecih so se zvišale cene energije in hrane, ki krepijo globalne inflacijske pritiske, ti pa zmanjšujejo kupno moč gospodinjstev in sprožajo hitrejše odzive denarne politike, kot je bilo predvideno.Ti so najpomembnejši poudarki začaranega kroga vzrokov in posledic trenutnega gospodarskega stanja, ki jih je predstavil evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni. Ob omembi negotovosti na energetskih trgih in zahtevnejših finančnih razmerah je postregel tudi s poletno napovedjo gospodarske rasti za EU. Ta se je skladno z globalnim trendom upočasnila, zato je Evropska komisija ta teden napoved ohranila pri napovedanih 2,7 odstotka. Za območje evra jo je nekoliko znižala (z 2,7 na 2,6 odstotka), za leto 2023 pa močno oklestila iz napovedanih 2,3 odstotka na 1,5.Za skoraj nespremenjeno napoved stopnje gospodarske rasti za letošnje leto so zaslužne močne dinamike okrevanja gospodarstva v letu 2021, ki se je poznalo tudi v prvem letošnjem četrtletju, vendar ta trend ne bo mogoče prenesti še na naslednje leto. Zaradi cen hrane in energije inflacija v evrskem območju in EU dosega namreč rekordne ravni in ta neustavljiva rast cen bo neizbežno vplivala na gospodarstvo.

V Bruslju načeloma zelo redko komentirajo notranje politično dogajanje v državah članicah, kljub temu pa je komisar Paolo Gentiolni izrazil zaskrbljenost in presenečenje nad političnim dogajanjem v Italiji. Napoved gospodarske rasti na Apeninskem polotoku za letošnje leto je sicer dobra, in sicer 2,9-odstotna, vendar še nekaj ur pred odstopom italijanskega premierja je kazalo, da bo Italija v letu 2023 najverjetneje med državami z najmanjšo gospodarsko rastjo v sedemindvajseterici. Kljub temu je obstajalo upanje, da bo Mario Draghi poskrbel za preobrat, ki ga EU zaradi bolehnega nemškega in francoskega gospodarstva (in zmanjšanja politične moči francoskega predsednika Emmanuela Macrona ter nemškega kanclerja Olafa Scholza), krvavo potrebuje.Italijanska vladna kriza, ki je presenetila bruseljske kroge, pa je ta pričakovanja postavila na glavo. Evropa mora zdaj najti nove strategije za spopadanje z energetsko krizo, ki se je pravzaprav šele začela, z vse bolj izčrpavajočim finančnim zalaganjem Ukrajine in hladom, ki ga bomo čez nekaj mesecev občutili ne le v ozračju ampak tudi v gospodarstvu.