Prijava
Tržaška univerza (ARHIV)
Dark Theme
Kdor za študij izbere tržaško ali videmsko univerzo, temu se ni treba bati za kasnejšo zaposlitev, je mogoče sklepati iz podatkov poročila meduniverzitetnega konzorcija Almalaurea, ki deluje kot nekakšen univerzitetni statistični zavod, saj zbira in analizira podatke tako o študijskih izkušnjah kakih 700.000 študentov na 81 univerzah v Italiji, kot tudi o njihovi zaposljivosti približno 355.000 diplomantov po diplomi prve ali druge stopnje. Obe univerzi Furlanije - Julijske krajine ob objavi letošnjega poročila, veselili podatka o nadpovprečni zaposljivosti lastnih študentov. Pri konzorciju Almalaurea kot zaposlene upoštevajo vsakega, ki opravlja plačano dejavnost, pa naj gre za delo ali usposabljanje.
Če je leto dni po diplomi prve stopnje, torej po prvih treh letih univerzitetnega študija, v Italiji povprečna stopnja zaposlenosti diplomantov 81,2-odstotna, se lahko Univerza v Trstu, na čelu katere je rektorica Donata Vianelli, ponaša z 87-odstotno zaposlenostjo diplomirancev, ki se ne odločijo za nadaljevanje študija. V primerjavi z lanskim podatkom (84,4 %) so v Trstu svoj položaj izboljšali. Prav tako je nadpovprečna oz. 84,2-odstotna stopnja zaposlenosti videmskih diplomantov prve stopnje. Tako videmski kot tržaški diplomiranci po zaposlitvi prejemajo mesečno plačo, ki je višja od državnega povprečja (1491 evrov): povprečna mesečna plača zaposlenega, ki je diplomiral v Vidmu, leto dni po diplomi znaša 1509 evrov, za tiste, ki so študij zaključili v Trstu, pa 1543 evrov.
Kaj pa po magisteriju?
Pri konzorciju Almalaurea so preverjali tudi delež zaposlenih magistrov oziroma magistric pet let po dokončanju drugostopenjskega univerzitetnega študija. Tudi v tem primeru sta deželna podatka nad državnim povprečjem (94,4 %). Pet let zatem, ko so magistrirali, je zaposlenih 97,3 % nekdanjih študentov tržaške univerze in 95,6 % bivših študentov Univerze v Vidmu. Nad italijanskim povprečjem (1903 evrov) so tudi njihove mesečne plače – 1923 evrov za videmske magistre in magistrice, za tržaške pa sto več, torej 2023 evrov.
»Nadaljuje se dolgoletni pozitiven trend, sad strategij in dejavnosti, ki jih Univerza v Vidmu uresničuje že več kot desetletje in s katerimi želi študentom pomagati pri vstopu na trg dela,« je podatke komentiral videmski rektor Angelo Montanari, ki je ob tem poudaril izjemno tesno povezanost univerze z mrežo lokalnih podjetij in drugih partnerjev.
Med diplomanti več žensk
Konzorcij Almalaurea je sicer objavil tudi nekaj podatkov o splošni sliki ljudi z univerzitetno izobrazbo v Italiji, med katerimi prevladujejo ženske, saj jih je za skoraj 60 odstotkov, opazna pa postaja tudi težnja po višji stopnji selektivnosti pri kasnejši zaposlitvi. V primerjavi s podatkom iz leta 2016 je za 10,8 % več takih, ki so pripravljeni zavrniti zaposlitev, če ta ni skladna z njihovo študijsko potjo. Leta 2016 je bilo takih 76,4 %, sedaj pa 87,2 %. Ta vidik »odraža željo diplomantov, da bi bila njihova naložba v izobraževanje priznana, tudi finančno,« so pojasnili pri konzorciju.
Ne le, da se nočejo zaposliti v službi, kjer bi počeli stvari, ki niso povezane s tem, za kar so študirali: vse manj so pripravljeni sprejeti službo s plačo pod 1500 evri za zaposlitev s polnim delovnim časom. Danes bi tako plačo zavrnilo 66,9 % vprašanih, pred desetimi leti bi taki vsoti »ne« reklo samo 24,4 odstotka vprašanih. »To ni le posledica večje selektivnosti, temveč tudi upada kupne moči v zadnjih letih,« so pojasnili.
