»Zakon o zaščiti Slovencev je bil kompromis«

Zaščitni zakon 38/2001 je pred petindvajsetimi leti Slovencem v Italiji zagotovil pravno osnovo za koriščenje narodnih in jezikovnih pravic. Čeprav je od njegove odobritve minila že četrtina stoletja, so nekateri členi ostali le mrtva črka na papirju. Pereče tematike so prišle v ospredje na srečanju v organizaciji krožka Anton Gregorčič z naslovom 25 let zaščitnega zakona, kako naprej?, ki je v ponedeljek potekalo v goriškem Trgovskem domu. Na iztočnice časnikarja Matevža Čotarja so po pozdravu predsednika krožka Gregorčič Bernarda Spazzapana odgovarjali dosedanji predsednik paritetnega odbora, odvetnik Marko Jarc, deželni predsednik stranke Slovenska skupnost, odvetnik Damijan Terpin, deželni svetnik stranke Slovenska skupnost Marko Pisani in predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj.

Vloga paritetnega odbora

Za izvajanje zaščitnega zakona ima ključno vlogo paritetni odbor. »V zadoščenje mi je, da smo v zadnjem mandatu sprejeli predlog občine Tablja za vključitev v seznam občin, kjer veljajo določila zaščitnega zakona. Manjšina je postala zanimiva za širšo italijansko skupnost, postala je priložnost. To je znak novega pristopa v odnosih med večinskim in manjšinskim narodom,« je povedal Jarc. Med največjimi izzivi, s katerimi se je odbor soočil, je bila šola. »Dobili smo dopise, v katerih so ravnatelji zaprosili za pomoč. Nataliteta je velik problem, s katerim se ukvarjamo danes, čeprav smo rešitve potrebovali že včeraj,« je dejal Jarc in dodal, da potrebuje manjšina zamenjavo politične garniture

Damijan Terpin je dejal, da je zaščitni zakon kompromis, daleč od tega, kar bi bilo idealno za slovensko narodno skupnost: »Sprejeli smo pač to, kar je bila takratna leva sredina pripravljena nam dati«. Deželni svetnik Marko Pisani je poudaril, da se ukrepi za varstvo skupnosti oz. jezika tudi na deželni ravni ne izvajajo v popolnosti. Deželni zakon 26 iz leta 2007 vsebuje namreč številne člene, ki so le delno zaživeli.

Predsednik SSO Walter Bandelj se je med drugim dotaknil vprašanja porazdelitve sredstev: "Zadnje čase slišim, da nekdo hodi v Ljubljano češ, da je treba spremeniti ravnovesje finančnih prispevkov. »Kot SSO prejemamo približno 1,4 milijona evrov, v nasprotju s SKGZ, ki indirektno črpa 4 milijone. Gre za nekatere glavne ustanove, ki niso izraz SSO. Te so številke. Če pa kdo misli, da bo te zadeve uporabil za reševanje notranjih problemov, dokler sem jaz, se moti,« je povedal Bandelj.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku