Sreda, 17 april 2024
Iskanje

Zaninovich, učenec dunajske secesije, ki je ljubil zvezde

Dalmatinski arhitekt, ki je načrtoval del Starega pristanišča v Trstu in Zmajski most v Ljubljani

Trst |
21. mar. 2021 | 16:52
Dark Theme

Iz rodne Dalmacije nas arhitekt Giorgio Zaninovich popelje v Trst, na Dunaj, v Ljubljano, ponovno v Trst – v Staro luko in po bližnjih tržaških ulicah, naposled pa v Buenos Aires in v argentinski San Juan na meji s Čilom. Zaplete se nam že pri imenu – Giorgio Zaninovich, Juraj Zaninović, Jurij, Georg, Jorge ... Veliko strokovnih zapisov najdemo o njem, predvsem o njegovih tržaških letih. Več je tudi poljudnih in turističnih predstavitev. A z mlajšim bratom Ginom, Giovannijem, ga ne smemo zamenjati, ki mu je leta 1927 priimek postal Zanino. Ta je bil gradbeni inženir in, če nekatere navedbe držijo, se je veliko posvečal tudi raziskovanju kraških jam in pisanju o njih.

Ta zapis je predvsem kompilativen, kot se temu reče. Sestavljen iz objavljene literature. A mnogo sem tudi – prepotovala, v živo ali po spletu. Na portalih dlib.si in internetculturale.it, najdemo dnevnike Edinost, Slovenec, Slovenski narod, Il Lavoratore, Il Piccolo, L’Indipendente, Gazzetta di Trieste, zbornik Guida generale di Trieste (...) in druge.

Podatki, tudi tisti o gradnjah, se včasih ne skladajo, ali pa so presplošni. Strokovnjaki pojasnjujejo, da so večkrat že viri nejasni. Arhivi hranijo načrte, ki pa jih v več primerih arhitekt ni podpisal. Iz literature je tudi včasih težko razbrati, kdaj nam letnica pove o nastanku načrta, kdaj o dozidavi objekta.

Veliko je razlag o njegovih gradnjah, njegovih slogovnih in prostorskih izbirah, tehnikah gradnje, a se jim bom večji del izognila. Bil je vsekakor učenec dunajske secesije, tako po slogu kot po prostorski zasnovi zgradb, česar, pravijo izvedenci, nikakor ne smemo ločiti. A ubral je svoje poti, pri tem pa težko razberemo, ali gre včasih še za odmeve eklektičnega historičnega stila ali za druge vzgibe. Strokovnjaki nam ponujajo različne razlage, predvsem ko gre za elemente, ki se povezujejo s klasiko iz antike ali z renesanso, posebej florentinsko. Zlasti italijanski avtorji to dvoje zelo poudarjajo.

Veliko je vsega. Krenemo na pot!

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava