Pogovor s slovenskim generalnim konzulom v Trstu Vojkom Volkom je nastal deloma pisno deloma po telefonu. Razmere niso naklonjene običajnemu daljšemu klepetu ob pisalni ali kavarniški mizi.
V teh razmerah ni banalno vprašati: kje ste? Ste zdravi?
Hvala, za zdaj smo vsi zdravi in delamo brez premora. Delo smo si organizirali v izmenah. Ko nismo v pisarni, delamo od doma.
Slovenski diplomatski predstavniki ostajate v državah službovanja?
Zaenkrat ostajamo, imamo pa vsi pripravljene načrte za evakuacijo.
Se v Trstu počutite varnega?
Zelo varnega, Trst imam rad.
Na Slovenijo še letijo očitki, ker je krepko omejila dotok vozil z italijanske strani. Slovenija odgovarja, da je bil ukrep nujen, saj so se kopičili tovornjaki na njenih mejah s Hrvaško in Madžarsko. Vemo, da ste bili večkrat v stiku s predsednikom vlade Furlanije - Julijske krajine Massimilianom Fedrigo. Ste zgladili spor?
Vas moram popraviti, na Slovenijo ti neupravičeni očitki ne letijo več. Tako deželnim oblastem kot vam novinarjem smo po dveh dneh uspeli dopovedati, da Slovenija ni zaprla meja, ampak so meje za tovorni promet zaprle ali skrajno omejile druge države, Hrvaška in še posebej Madžarska, ki sprejema samo madžarske državljane, enako Ukrajina in Poljska. Podobno so storile še Češka, Slovaška in Poljska in bilo je jasno, da bi se lahko tudi do 5000 tovornjakov zagozdilo v Sloveniji. Zato smo morali ravnati odgovorno. Smo država, ki kar 80 odstotkov svoje proizvodnje izvaža, zato smo vedeli, da moramo ta zastoj pretoka blaga nujno rešiti, ne samo za Italijo ampak tudi zase. Domislili smo se »humanitarnih konvojev« ter z diplomatsko akcijo v enem dnevu in eni noči prepričali vse države okrog nas, da se odprejo za tranzit konvojev, ki jih nadzoruje policija. Bili smo uspešni, predsednik Fedriga pa se mi je za ta naš velik uspeh, ki ga zdaj kot možno rešitev preučuje tudi Bruselj, iskreno zahvalil.
Kakšne posledice bo ta spor imel na slovensko-italijanske odnose? Prosim, če ste pri odgovoru iskreni. Ne zavijajte ga v diplomatsko leporečje.
Treba je razumeti delo diplomacije. V razmerah, v kakršnih ni bila Evropa še nikoli doslej, si vsi želimo reševati probleme in delovati v korist ljudi. Smo nenehno na telefonih, kličejo nas najvišji politiki držav, največji podjetniki, vsi so živčni in mnogi so panični. A v takih razmerah se diplomati znajdemo kot ribe v vodi. Kot veste, sem tudi veteran vojne za Slovenijo in vojni časi so bili še mnogo težji od teh. Težje je politikom, morajo na volitve, nam diplomatom ni treba. Zato sem reakcije deželne politike razumel, nisem pa nehal s pojasnjevanjem in razlagami, da so napadi na Slovenijo nepotrebni in krivični. S predsednikom Fedrigo sva nazadnje imela pogovor, ki sva ga zaključila z dvema ugotovitvama. Prvič, izum humanitarnih konvojev s spremstvom je lahko tudi dobra trajna rešitev za celo EU. In drugič, kar je še bolj važno, strinjala sva se, da je v času, ko se nam pred očmi podira šengen in se maje celotna EU, potrebno storiti vse, da zaščitimo to naše čudovito obmejno življenje in ga čim več ohranimo tudi v teh težkih časih.
Slovencem v Italiji ni vseeno, ko na mejnih prehodih gledajo skale, zapornice, ograje ... Slovenske oblasti so barikade začele postavljati v sredo, 11. marca, ob petih popoldne. Še ob štirih obmejni župani na obeh straneh meje niso vedeli, kaj se dogaja. To, dovolite, Sloveniji ni v čast.
Ko je bila cela Italija preko noči razglašena za rdečo cono, je bil to za nas velik šok, prejeli nismo nobene napovedi in nobenega pojasnila. Smo pa razumeli, da je Italija v težkem položaju in nismo delali panike, bili smo razumevajoči in poskušali tako tudi ravnati. Tudi sam sem bil neprijetno presenečen nad tistimi kamni in prvi dan bi zagotovo lahko bolje komunicirali, tako z ljudmi kot z oblastmi. A najbrž ni nihče v Italiji pričakoval, da bo tako hud ukrep vplival samo na Italijo, okrog nje pa bi življenje nemoteno potekalo kot prej. To pač ne bi bilo mogoče.
Stanje na mejnih prehodih se menda umirja. Kako bo v prihodnjih dneh?
Danes je že tretji dan, ko osebno preverjam razmere na mejnih prehodih, danes sem utegnil obiskati tudi Vrtojbo, konvoji se odpravljajo in vse je videti mirno. Bil sem vesel, da nisem več sam, tam sem končno videl tudi diplomate iz drugih držav, od koder prihajajo tovornjaki. Za zdaj lahko samo trkam na les in upam na najboljše.
Vseh teh težav na mejah ne bi bilo, ko bi Bruselj hitro vzpostavil koordinirano prometno politiko. Se strinjate z oceno, da je Evropska unija spet padla na izpitu učinkovitosti?
Aahhh ... sem pozabil, da obstaja! Zdaj vsi vidimo, kako je Bruselj daleč od ljudi, Bruselj ne ve, kje so Mačkolje, Repentabor ali Prebeneg.
Slovenija je v teh burnih dneh zamenjala vlado. Bo to kakorkoli vplivalo na delo slovenskega generalnega konzulata v Trstu?
Slovenija ni država, kjer bi vsakokratne vlade posegale v kadrovske zasedbe diplomatsko-konzularnih predstavništev. Kar pa zadeva delovanje, lahko sami opazite novo organiziranost v Sloveniji in predvsem veliko osredotočenost na reševanje problemov s koronavirusom. Slovenska politika je enotna, to pa je največ, kar si lahko v teh časih želimo. Tudi diplomati, ki delamo zunaj meja naše domovine.