Zgledna antifašista Ferdo Bidovec in Alma Vivoda

V Italiji se odpor proti fašizmu ni začel ob kapitulaciji države 8. septembra 1943, temveč že leta 1919, ko je Benito Mussolini začel kazati svoje diktatorske in nasilne težnje. Takrat je bil še čas za ustavitev njegovega pohoda na oblast, a se to ni zgodilo. Italija je tako zamudila zgodovinsko priložnost za zaščito svobode in demokracije. Ni prisluhnila tistim, ki so opozarjali, da bo fašizem na oblasti pahnil državo in državljane v prepad in v svetovno vojno.

Mimmo Franzinelli in Marcello Flores sta v knjigi Il prezzo della libertà (Cena svobode) - Laterza, 320 str., 24 evrov - zbrala življenjepise štirideset antifašistk in antifašistov, ki so žrtvovali življenje za svobodo. To so bili v glavnem zelo mladi ljudje iz vseh italijanskih dežel, zelo različnega družbenega izvora in različnih idejnih ter političnih opredelitev, doma iz mest in podeželja. Združeval jih je odklon fašizma, bili so manjšina, ki se ni predala usodi.

26 let dolga štafeta

Knjiga povezuje njihove usode v neke vrste štafeti, ki je trajala 26 let. Od Milančanke Terese Galli, prve žrtve škvadrizma 15. aprila 1919, do Roberta Lepetita, ki je 4. maja 1945 umrl v nacističnem taborišču Ebensee. Flores in Franzinelli sta med zaslužne antifašiste uvrstila tudi Ferda Bidovca (1908 - 1930), enega od štirih bazoviških junakov, ter Almo Vivodo (1911 - 1943), antifašistko in partizanko iz Milj.