Slavospev deželi na sončni strani Alp

»Enkrat tedensko grem na obisk domov. Med tednom pa sem stalno v Kopru. Želim živeti v mestu, kjer treniram, slišati utrip Koprčanov. Tu se počutim izvrstno. Ljubim Slovenijo in slovensko kulturo,« je s slavospevom deželi na sončni strani Alp začel trener Kopra Rodolfo Vanoli, ki nas je sprejel v svoji pisarni na koprski Bonifiki.
»Moštvo sem prevzel oktobra lanskega leta in od takrat smo radikalno spremenili način dela. Vodstvo kluba je iskalo trenerja, ki skuša valorizirati svoje mlade. NK Koper ima jasno strategijo: vzgojiti čim več dobrih domačih nogometašev in jih nato prodati boljšim klubom. Naš podpredsednik Ante Guberac je izjemna oseba, ki ima zelo jasne ideje. Vedno nam stoji ob strani in vsi se veselimo njegove angažiranosti. Moštvo obenem podpira tudi koprski župan Boris Popovič. Imamo odlične športne infrastrukture. Celo nekateri klubi v Italiji nam jih zavidajo. Srečen sem lahko, da treniram v tako dobro organiziranem klubu.«
Kako so vas angažirali v Kopru?
Z vodstvom Kopra se poznamo že veliko časa. Sedanjega predsednika, nekdanjega nogometaša, Andreja Poljšaka poznam že veliko časa. Podobno tudi direktorja Valterja Valenčiča. Junija pa sem prejel povabilo iz Bolgarije. Poklical me je predsednik sofijske ekipe CSKA Borisov in mi ponudil mesto športnega vodje mladinskega sektorja. Izziv me je mikal in sem sprejel ponudbo. CSKA je za Bolgarijo kot Juventus ali Milan za Italijo. Klub je odlično organiziran. Izkušnja je bila enkratna. Kljub temu pa sem začel pogrešati igrišče. Tako sem se odločil, da sprejmem ponudbo Kopra. Če bi me zanimala zgolj ekonomska plat, bi ostal v Sofiji. Srce pa me je pripeljalo na Obalo. Še nekaj bi dodal.
Prosim.
Vsi veliko govorijo, da je treba vključiti in vzgojiti mlade igralce. Nato pa so pozorni le na končni rezultat in tri točke. V Kopru pa ni tako. Zaupajo mi. Poglejte samo, koliko so stari naši nogometaši. Imamo najmlajšo ekipo v prvi slovenski ligi. Nekateri mladi (Črnigoj, Palčič, Pučko in drugi) so zelo obetavni.
Ali vas Koprčani na ulici ustavljajo?
Zelo diskretno me sprašujejo, kako je, in mi čestitajo. Koper ni Napoli ali pa Sofija, kjer se sploh ne da na ulico. Pozna se, da je slovenska kultura pod vplivom srednjeevropske. V Bolgariji sem živel blindirano. Še posebno hudo je bilo, ko smo s CSKA-jem v evropski ligi izgubili proti Muri. Grozili so nam s smrtjo.
Od kod pa taka ljubezen za Slovenijo?
V devetdesetih letih, ko sem igral za Udinese, smo se s prijatelji večkrat sprehajali po Sloveniji. Šli smo na večerje, pa tudi na počitnice.
Kako pa je z vašo slovenščino?
Napredujem. Slovanski jeziki so mi všeč. Mogoče bom nekega dne govoril tekoče slovensko. Nogomet je vsekakor univerzalen, tako da se z igralci vseeno dobro razumemo. Navajen sem na jezikovno mešane in raznolike slačilnice. Samo pomislite na Udinese.