»Se je pač treba pobrati, to je smisel športa, življenja«

Po petkovem treningu v repenski telovadnici je oznojen sedel na tribuno in priznal, da mu je v dvojni vlogi težko. A verjame, da padcem sledijo vzponi. Slednjih je bilo v njegovi dolgi karieri več kot prvih.

Vam je bilo usojeno, da boste odbojkar, ali pa ste se kdaj spogledovali tudi z drugimi športi?
»Usojeno mi ni bilo, je pa res, da izhajam iz odbojkarske družine. Oče je igral, brat tudi. Jaz pa sem v bistvu po naključju postal poklicni odbojkar. Začel sem z očetom, ki me je treniral kot kadeta, mladega mulca. Z malo bolj resnim treniranjem sem začel pri 17 letih. Morda brat ali pa klapa sta me potegnila noter. A odbojka še vedno ni bila prva stvar v mojem življenju,« je Gregor Jerončič povedal v intervjuju za naš dnevnik.

Celotni pogovor lahko preberete v današnji (nedeljski) tiskani izdaji Primorskega dnevnika.