»Ravnotežje je relativno porušeno«

Njegov mandat pred volilnim kongresom leta 2019 prehaja v ključni del, ko je govor o nekaterih večjih spremembah v evropskem nogometu, povezanih z načelom ravnovesja med deležniki; o aktualnih temah je spregovoril v ponedeljek ob robu rednega kongresa Uefe v Bratislavi.

Na prvih volitvah ste dobili 76-odstotno podporo. Pred časom ste rekli, da bi bila pozneje celo 99-odstotna. Kakšen odstotek bo naslednje leto? Verjetno boste kandidirali.
Kandidiral bom, da. Bomo videli, kakšen bo odstotek. V življenju sem se toliko naučil, da je bolje, da nič ne govoriš o tem vnaprej. Do maja 2016 nisem niti pomislil, da bi bil predsednik Uefe. Ko pa sem se odločil, sem tako kot vedno šel v to zelo osredotočeno na zmago. Ko sem po zmagi sedel v pisarni ob Ženevskem jezeru, pa sem si rekel: »Uf, zdaj pa je treba tole voditi.« O tem sploh nisem razmišljal. Tako da zato ne bi rad ničesar govoril. V tem trenutku pa kaže, da ne bo protikandidata.
Kakšen vtis imate, koliko se je od začetka vašega predsedovanja spremenil odnos do Uefe, ki je bila tudi nekako zaznamovana s korupcijo?
Ko sem prišel na Uefo, so bili nekateri vaši kolegi polni nekih teorij zarote. Češ, to je neverjetno, od kod se je ta pojavil, nekaj mora biti zadaj in tako naprej. Zdaj vidijo, da temu ni tako. Moj slog vodenja je drugačen kot od Michela Platinija. Sva tudi drugačna človeka. Jaz pravim, da je bil dober predsednik, ampak drugačen. Bil je nogometni zvezdnik, jaz pa niti ne maram preveč medijskega nastopanja. Tak pač sem, se ne spreminjam. Če si 'lider', ni treba vsak dan vpiti, da si, ampak ljudje vidijo, če si ali nisi. Hkrati pa je bilo večkrat treba določenim ljudem pokazati zobe. Ker če te ne poznajo, si mogoče več upajo v kakšnem trenutku. Ampak zdaj so zadeve že zelo urejene.
Pogosto omenjate, da pod vašim vodstvom Uefa dela brez pompa, obenem pa, da vas ta položaj ni spremenil. Je to ključ do uspehov?
Mislim, da je to, da se ne spremeniš, eden od ključev do uspeha. To je velika moč, mi dnevno pravijo kolegi. Sicer ne razumem čisto dobro, zakaj bi se moral spremeniti, ker sem de facto še vedno isti človek, ampak to je neka moč. Mogoče 20 let nazaj to ne bi bilo tako pomembno, vendar časi so se spremenili in ljudje ne marajo več pompa. Ob tem pa se tudi držim mota, da spoštujem vsakega, ne bojim se pa nikogar.
Celotni intervju lahko preberete v današnji (četrtkovi) tiskani izdaji našega dnevnika.