Gianmarco Pozzecco košarko doživlja strastno in čustveno

Gianmarco Pozzecco je šele drugi Tržačan, ki je sedel na klop moške članske italijanske košarkarske reprezentance. Njegov edini predhodnik Attilio De Filippi je Italijo vodil na evropskem prvenstvu leta 1935 v Ženevi.

V domačem Trstu (rojen je sicer v Gorici 15. septembra 1972) bo doživel krstni nastop kot selektor azzurrov. Svojo trenersko pot je 49-letnik začel pred desetimi leti v Capo d’Orlandu, kjer je tudi sklenil igralsko kariero. Pozzecco velja za enega najboljših organizatorjev igre v zgodovini italijanske košarke. Dobitnika državnega naslova v sezoni 1998/99 z Varesejem in srebrne kolajne na olimpijskih igrah leta 2004 v Atenah so krasili prefinjen talent, velika fantazija in izjemna srčnost. Na igrišču je bil pravi vodja, znal se je zabavati in zabaval je tudi navijače, ki so ga preimenovali v “atomsko muho”.

Nam lahko najprej razložite, kako je prišlo do dogovora s košarkarsko zvezo za prevzem selektorskega mesta namesto odpuščenega Mea Sacchettija?

“Že dve leti sem bil selektor reprezentance U-23, s katero bi moral julija nastopati na turnirju v Kanadi. Vse se je zgodilo v zelo kratkem času. V našem svetu moraš biti vedno pripravljen na vsak klic, na vsako priložnost, ki se ti ponudi. Do zadnjega sem bil sicer osredotočen na svoje delo pomočnika trenerja Messine pri milanskem Armaniju, kjer nam je uspelo osvojiti letošnji državni naslov, takoj zatem pa sem misli usmeril v reprezentanco.”

Vas je imenovanje presenetilo ali ste o tem že razmišljali?

“Sam nisem tak, da bi pretirano načrtoval svoje življenje ali čakal, da se nekaj zgodi. Vsak ima seveda dolgoročne cilje ali bolje rečeno sanje. Če bi razmišljal le o ciljih, bi bilo to zame v določenem smislu žalostno. Košarko doživljam z veliko strasti in zelo čustveno. Postati selektor reprezentance so bile zame sanje, prav tako sem kot košarkar sanjal o igranju za izbrano vrsto. S tem pa nisem bil obseden. Če pokažeš svojo kakovost in sposobnosti, se ti lahko sanje tudi uresničijo.”

Celoten intervju si lahko preberete v prilogi, ki je bila objavljena v petkovem Primorskem dnevniku.