»Ladinske zastave opozarjajo na nas«

Elsa Zardini, predsednica ladinske organizacije Union de i Ladis de Anpezo, je nad organizacijskim odborom letošnjih olimpijskih iger v Milanu in Cortini zelo razočarana. Z njo smo se pogovorili na sedežu njene organizacije, zraven mestne hiše v središču Cortine, takoj za nami jo je intervjuvala nemška televizija ZDF.

Zakaj ste razočarani nad organizacijskim odborom iger?

Ker nas niso niti povohali. Omenili nas niso niti enkrat. Nikomur niso povedali, da smo najstarejši narod v Dolomitih, da imamo svojo kulturo, svoj jezik, svoje običaje. Obiskovalce od drugod bi verjetno zanimalo, kdo smo.

Ko smo prihajali v Cortino oz. Anpezo v ladinščini, smo opazili veliko ladinskih zastav ...

Seveda. Pred igrami smo sklenili, da bomo opozorili nase z našimi zastavami. Zelena barva predstavlja gozdove in travnike, bela sneg in modra nebo. Med krajani smo jih razdelili preko 500, podobno so storili naši bratje v dolinah Badia, Fassa, Gardena, v kraju Livinallongo ... Z zastavami izražamo dobrodošlico obiskovalcem in jih opozarjamo, da obstajamo in da hočemo tu tudi ostati. Živimo sicer v Venetu, vendar z Benetkami nimamo ničesar skupnega. Od leta 1511 do leta 1918 smo bili pod Avstrijo, leta 1923 nas je fašizem razdelil med dve deželi in tri pokrajine.

Najslabše se Ladincem godi v Venetu, res?

Tako je. Nimamo prav nobene zaščite. Za delovanje naših ustanov ne dobimo ničesar. K sreči pa nam pomaga Južna Tirolska, ki podpira tudi našo organizacijo.

Pred srečanjem z vami smo nagovorili št. iri mlade prostovoljce, rekli so, da so domačini, a da ne govorijo ladinščine.

V Cortini je približno 2500 domačinov, ki so res avtohtoni. Drugi ljudje so se k nam preselili po olimpijskih igrah leta 1956. Z leti je prihajalo do mešanih zakonov, v mnogih primerih so krajani opustili ladinščino. Tudi sama sem poročila Italijana, vendar sem z otroki vedno govorila ladinsko. Problem je tudi v tem, da v šolah ni pouka ladinščine, kar bi nam pomagalo ohraniti jezik in hkrati bi se ga lahko naučili tudi novi prišleci. Na žalost pri nas mnogi še ne razumejo, da so narodne in jezikovne skupnosti pomembna dodana vrednost.

Pred leti ste se hoteli odcepiti od Veneta.

Da. Leta 2007. Na referendumu se je skoraj 80 odstotkov prebivalcev Cortine izreklo za priključitev pokrajini Bocen, a kaj ko nas Veneto noče izpustiti iz svojih rok. Smo pač blagovna znamka ...

Celoten intervju lahjko preberete v današnji (četrtkovi) izdaji Primorskega dnevnika