Tržačan Marco Stori (letnik 1977) se je pred kratkim preselil v Dolino, kjer se je popolnoma vživel v vaško življenje. Z ženo ne obvladata slovenščine, otroka pa sta vseeno vpisala v slovensko šolo in ga vpisala v domače slovensko športno društvo. »Želel sem se vključiti v življenje slovenske manjšine,« je dejal Marco, ki se je odločil, da bo 13. julija z desko (SUP) preveslal razdaljo od Pirana (start ob 8.30) do Gradeža.
Kako je nastala ideja?
Vse se je začelo v katinarski bolnišnici, ko je moja žena imela zdravstvene težave. Tam smo preživeli veliko ur in vsakič sem opazoval Tržaški zaliv, ki ga zelo dobro poznam. Ko sem bil mlajši sem vil namreč veslač. Opazoval sem Piranski rt in Gradež, ki sta dejansko vrata v Tržaški zaliv. Tako sem se odločil, če bo žena rešila zdravstvene težave, bom z desko (SUP angleška okrajšava za stand up paddle boarding) preveslal razdaljo od Pirana do Gradeža.
Ali ste razdaljo že preizkusili?
Ne, ker pač obe kapitaniji zahtevata posebna dovoljenja. Težave so, ker so pač te mednarodne vode. Zaradi tega ne bom veslal sam, ker v pravilniku piše, da moram obvezno imeti spremljevalno barko. Začetna ideja je bila, da bi se preizkusil sam, žal pa to ni mogoče. Na pomoč mi bo priskočil podpredsednik dobrodelne organizacije Astro Trieste, ki pomaga bolnim otrokom v tržaški otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Razdaljo boste premagali, da bi tudi pomagali tej organizaciji, kajne?
Velja. Odločil sem se zanjo, ker mi je bila najbližja. Kdo bo želel, me bo lahko podprl tako, da bo prispeval za to dobrodelno organizacijo (bančni račun IT36J0200802242000016328504 za Astro Associazione Triestina Ospedaliera per il sorriso dei bambini Onlus). Meni ne bo šlo nič v žep. Nočem niti ficka.
Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.