Od konca oktobra do marca med top 3

Na članski ravni je med odbojkarskimi ekipami najboljši rezultat dosegla članska ekipa projekta Zalet - Zalet ZKB, ki je v najvišji deželni C-ligi osvojila visoko 4. mesto. Če vemo, da je ekipa sezono 2022/23 začela vnovič zelo okrnjena zaradi odhoda nekaterih igralk (in nosilk), so dekleta celo presegla pričakovanja. Če k temu dodamo, da so od oktobra do januarja po 11 zaporednih zmagah krojile sam vrh lestvice, je rezultat eden najboljših v zadnjih dvajsetih letih slovenske tržaške odbojke. Trener Nicholas Privileggi je v našem intervjuju ocenil sezono in podal tudi nekaj smernic za naprej, če ga bodo seveda predsedniki treh vodilnih društev v projektu - Kontovela, Sloge in Sokola - potrdili na čelu ekipe. Vodstvo je usmerjeno v kontinuiteto, a bo zadnja beseda padla po koncu vseh prvenstev.

Ekipa se je avgusta znašla brez nosilk napada: odšli sta Tienthieu in Ciuch. Bi takrat verjeli, da boste četrti?

Absolutno ne. Tudi po prihodu Francesce Misciali, ki je okrepila napad, smo si za cilj zastavili sredino lestvice, torej sedmo mesto, morda kaj več.

Kje je bil torej ključ uspeha?

Skupina, povezanost in ujemanje med vsemi. Postali smo prava družina. Vseskozi smo vsi imeli isti cilj. S trdim delom in trudom smo s tedna v teden trenirali bolje in bolj intenzivno, kar je prineslo rezultate.

Premagovali ste ekipe, ki sov kadru imele tudi bivše B-ligašice. Ni torej nujno imeti tak kader, da zmaguješ v C-ligi?

Seveda ne. Naj povem, da smo edini kar dvakrat premagali Rojalkennedy, ki je napredoval v B-ligo. Vsaj tri tekme smo tudi igrali na ravni B-lige, proti Rojalkennedyju, Pordenonu in Spilimbergu.

Edina letošnja okrepitev je bila Francesca Misciali, ki je sicer leto prej igrala v 1. diviziji, izkazala pa se je, da je bila igralka za glavne točke. Je bila ta okrepitev nujna?

Lahko bi igrali brez Francesce, a zagotovo ne bi dosegli teh rezultatov. Če je ne bi privabili, bi bila sezona osredotočena izključno na rast mlajših igralk, in bi bil cilj seveda nižji. A kljub temu, da se nam je pridružila Francesca, mlade niso izostale. Giuda že na prvih tekmah, nato še Surian in Tromba so igrale, se izkazale in tudi prispevale k rezultatu. Niso vstopale le občasno, a so nekajkrat nadomestile tudi poškodovane standardne igralke.

Francesca je bila sicer uganka, ker ne izstopa po višini, prav tako kot cela ekipa. Zato smo delali na tem, da je bila naša igra hitra in precizna. To je od igralk zahtevalo res veliko, saj je tako igro težje igrati. A je bilo prav to naše edino orožje v tej ligi in uspelo nam je.

Visok cilj je zagotovo dodatna motivacija za igralke, ki z večjim veseljem tudi trenirajo. Ste to občutili?

Seveda.

Bodo zato cilji tudi v prihodnji sezoni visoki?

Če bom še tu, bodo. Z igralkami smo si dorekli, da nazaj ne gremo, želeli bi vsaj ponoviti tako sezono in zakaj ne, doseči tudi kaj več.

Več v današnji (četrtkovi) tiskani izdaji Primorskega dnevnika