Pol slovenske transverzale je prehodil v sedmih dneh

Na Slovensko planinsko pot se je odpravil že pred tremi leti, a je zaradi neugodnih vremenskih razmer moral pohod prekiniti predčasno. Sandy Slavec, doma v Zabrežcu, sicer po poklicu inženir radiologije v izolski bolnišnici, je tako prvi poskus zaključil po polovici poti, v Mojstrani, tam pa si obljubil, da bo slovensko transverzalo dokončal kdaj drugič. »In letos se je vendarle vse priklopilo, da sem bil ob pravem času pripravljen za na pot,« pravi Sandy, 31-letni član Slovenskega planinskega društva Trst, ki ima rad visokogorje, spoznal pa je tudi gorski tek. V tednu dni – kolikor je bilo pač dopusta – si je zadal, da bo z doma prehodil vse do Vrat in tako prehodil še zadnji del planinske poti, najstarejše vezne poti v Evropi sploh.

Vam je naposled uspelo doseči zastavljeni cilj?

Recimo, da ja. Od začrtane poti mi je sicer zmanjkalo 35 kilometrov. S prijateljema Danielom Družino in njegovo partnerko Sando smo iz Zabrežca startali v nedeljo, 4. julija, ob 17.30. Načrtoval sem, da bom z njima prehodil vse do Sinjega vrha nad Ajdovščino, tam prespal in sam nadaljeval pot. Pred nami je bila torej 108 kilometrov dolga pot, a smo zaradi močnega dežja uspeli prehoditi tisto noč le 70 kilometrov do Razdrtega. Vsi premočeni smo se v ponedeljek opoldne vrnili domov. Naslednji dan, v torek, sem znova krenil na pot, a s Sinjega vrha. Zmanjkalo je torej 35 kilometrov med Razdrtim in Sinjim vrhom, pa še s Socerba do Ankarana moram preteči, za oba manjkajoča odseka pa imam že plan in jih bom prav kmalu pretekel.

Skupno ste prehodili 299 kilometrov in premagali več kot 16000 višinskih metrov v sedmih dneh. To je odličen rezultat, če vemo, da je za planinsko pot navadno predvidenih 28 dni, za polovičen odsek pa 14.

Jaz sem porabil približno polovico manj. Nimam točnih statistik, a sem na dan prehodil približno 45 do 55 kilometrov in premagal 2000 višincev. Hodil sem približno 13 ur na dan, najdlje pa 16 ur. Zbujal sem se okrog 5 do 6 ure in šel na pot. Če sem bil dovolj hiter dan prej, sem si lahko privoščil za kosilo štrukelj, sicer pa ne.

Kako ste se pripravljali na ta podvig?

Januarja sem se udeležil vaše akcije Triglaving in s prijatelji višinsko razliko pretekel na stopnicah Ribiške poti v Nabrežini. Od takrat sem bolj redno tekel.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku