»S kolesarji sem se pogovarjal v italijanščini, angleščini in španščini«

Član novinarske ekipe RaiSport na letošnji kolesarski dirki po Italiji, ki se je v nedeljo končala z velikim slavjem Danca Jonasa Vingegaarda, je bil tudi tržaški Slovenec Andrej Marušič.

Katere so bile vaše zadolžitve?

Opravljal sem intervjuje s kolesarji pred začetkom etap in po koncu. V jutranji oddaji Giro Mattina smo na bolj preprost način napovedali prihajajočo etapo ali analizirali prejšnjo. Po koncu etape pa sem jaz v glavnem pogovoril s »poražencem« dneva ali kolesarjem, ki je tisti dan na tak ali drugačen način zaznamoval etapo. Za etapnega zmagovalca in lastnike majic pa je bil postopek za intervjuje nekoliko drugačen.

Kakšen je bil vaš tipičen dan?

Za nas novinarje so se dnevi začeli kar zgodaj, saj smo se morali iz hotela pravočasno odpraviti na start etape. Oddaja Giro Mattina se je začela uro pred začetkom etape. Sledila je vožnja do cilja. Po koncu etape sem pripravil še prispevek ali dva za večerni televizijski dnevnik na Rai 1 in Rai 2. Dan se je končal okrog 20.30. Veliko časa smo bili na poti, bilo je kar naporno.

Kakšen je bil odnos kolesarjev?

Vsak kolesar ima drugačen odnos z novinarji. Vingegaard je na začetku Gira deloval hladno, nato pa se je v teku dirke omehčal. Je pa bil stalno v središču pozornosti, tako da je njegova zaprtost tudi razumljiva. Zelo zgovoren pa je bil denimo Gall. Vsak dan sem se pogovoril približno z desetimi kolesarji, in sicer v italijanščini, angleščini in španščini, ki je zelo razširjena. Potreboval sem nekaj časa, da sem ujel pravi ritem in se sprostil, poznavanje jezikov pa je seveda zelo pomagalo.

Kje je bilo najlepše vzdušje?

Gorske etape imajo največji čar. Lepo je bilo denimo v Aosti, posebno čustveno pa sem doživel etapo s startom v Guminu. Tudi v nekaterih morskih krajih, kot v Imperii je bilo prijetno. Videli smo veliko lepih krajev.

Bi radi delili kakšno anekdoto?

Uh, teh je bilo v treh tednih res veliko, tako da sem si jih kar zapisoval v dnevnik. Omenil bi eno zadnjih: v Rimu sem Vingegaardovemu pomočniku Timu Rexu podaril igračo v obliki dinozavra, v kateri so bili bomboni. Kmalu zatem je prišel mimo njegov kapetan, mu iz dinozavra pobral vse bombone in odšel. Najlepše pa je bilo, da sem v ekipi RaiSport spoznal veliko prijetnih oseb in se od svojih bolj izkušenih kolegov marsikaj naučil.