Vsaj 60 minut dnevnega gibanja

V vsej svoji zgodovini človek ni bil tako malo gibalno/športno aktiven (odslej skrajšano G/ŠA) kot tačas. Premalo smo aktivni med delom, doma in tudi v prostem času. Največji problem predstavljajo otroci in mladostniki, katerih raven gibalno športnega gibanja upada in ni zadostna za ohranjanje zdravja. Svetovna zdravstvena organizacija namreč opozarja, da je čas preživet v gibalni neaktivnosti – skratka ko sedimo, ležimo, igramo računalniške igre in delamo za računalnikom oz. telefonom – že drugi dejavnik vsesplošne globalne umrljivosti. In tveganje se še občutno povečuje, če čas dnevnega sedenja ne prekinjamo vsaj vsakih 30 minut.

Različne mednarodne in nacionalne zdravstvene organizacije poudarjajo, da morajo otroci in mladostniki (do 18. leta) doseči vsaj 60 minut dnevne srednje- in visoko intenzivne G/ŠA. Za srednje intenzivna gibanja smatramo npr. hitro hojo, počasen tek, ples, kolesarjenje po ravnini in drugo, med visoko intenzivna gibanja pa uvrščamo na primer tek, hiter tek in kolesarjenje, hojo po stopnicah, tek ali kolesarjenje navkreber, plavanje in podobno. Priporočljivo vsakodnevno aktivnost dosega le tretjina otrok. Bolj aktivni pa so seveda manj debeli in so zato manj podvrženi z debelostjo povezanim boleznim. Še najbolj gibalno aktivni so otroci do 7. leta starosti, nato pa se količina gibanja pri otrocih in mladostnikih zmanjša na polovico do njihovega 16. leta.

Tako razlaga Boštjan Šimunič, predstojnik inštituta za kineziološke raziskave pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper in vodja evropskega projekta z naslovom »Optimizacija ure športa, da bodo otroci vsaj 50 % časa aktivni v srednji in visoki G/ŠA«. V triletnem evropskem projektu, ki se je zaključil decembra, je kot partner sodeloval tudi atletski klub Bor iz Trsta.

Več v jutrišnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.