»Zadovoljen in ponosen sem, da igram za domači Pallacanestro Trieste«

Zadnji zamejski košarkar, ki je igral v prvi italijanski košarkarski ligi, je bil Jan Budin v sezoni 1994/95 s takratnim tržaškim Illycaffejem. Nato je Jan s sežanskim Kraškim zidarjem nastopal tudi v slovenskem prvoligaškem tekmovanju.

V letošnji sezoni igra za tržaški klub Pallacanestro Trieste Davide Paiano. Enaindvajsetletni Lonjerc je v nedeljo proti rimskemu BC Roma zadel prve koše v prvoligaškem prvenstvu LBA. »Zbral sem svoje prve štiri pike, tako da se bom tega dne svoje kariere še kako zapomnil. Visoko smo premagali Romo, igrali smo dobro in občinstvo je uživalo. Šlo je za lep košarkarski dan. Še posebno ponosen sem bil, ker so si tekmo ogledali tudi vsi moji družinski člani,« o nedeljski tekmi pravi Davide, ki je sicer krstni nastop v italijanski A-ligi opravil že v uvodnem prvenstvenem krogu v milanskem hramu košarke, Forumu v Assagu proti Olimpii.

Tudi takrat je bilo prav gotovo zelo čustveno, kajne?

Vsekakor. Igrati pred polnim Forumom proti ekipi, ki nastopa v evroligi, so bile še do pred nekaj meseci le sanje. Takrat pa je šlo zares.

Če bi vas med lansko sezono vprašal, ali mislite, da boste v prihodnji sezoni igrali v A-ligi, kako bi odgovorili?

Recimo, da tega še nisem pričakoval. Odgovor bi morda bil neke vrste tak, da bi si tega srčno želel, a bom moral še veliko garati. Trdo garati bo treba še naprej, a sem zelo zadovoljen in ponosen, da lahko igram za domači Pallacanestro Trieste, ki mi je med poletjem ponudil priložnost za podpis profesionalne pogodbe. V lanski sezoni sem igral za Ravenno v državni B-ligi (za primerjavo, Jadran igra stopnico nižje, v meddeželni B-ligi, op. av.). Pred tem pa sem kot košarkar dozoreval v mladinskem sektorju tržaškega kluba.

Kateri je bil vaš prvi klub?

Začel sem pri svetoivanskem Boru. Nato sem se v zadnjem letniku minibasketa že pridružil tržaški Azzurri, pri kateri sem igral za Tigrotte. Pri Azzurri sem bil do starostne skupine U17. Nato sem igral za tržiški Falconstar, pri katerem sem nekaj tekem odigral tudi v meddeželni B-ligi. Takrat je ekipo treniral Matteo Praticò. Za mladince U19 pa sem igral pri Pallacanestro Trieste.

Ali je bila košarka vaš edini šport?

Tako je, igral sem le košarko.

Kako se znajdete s soigralci, ki so vsi že prekaljeni profesionalci?

Zelo dobro. Stalno so mi ob strani in so mi v veliko pomoč. Vsak trening je zame pomemben, ker se na vsakem nekaj naučim. In samo tako lahko napredujem in se izboljšam. Z vsemi imam odličen odnos. Veliko se družimo tudi, ko ne treniramo. Skupaj gremo na kako večerjo in tako naprej.

Uvodni del sezone je za Pallacanestro Trieste zelo dober, v brk vsem težavam, ki jih je klub prebrodil med poletjem.

Igralci smo med poletjem dobro trenirali, čeprav smo tudi spremljali klubske težave, ki so nastale po lanski sezoni. A vodstvo kluba se je izkazalo in rešilo vse probleme na najboljši način. Vsaka jim čast. Na to smo lahko ponosni vsi ljubitelji košarke v Trstu.

V nedeljo ste nekaj časa na parketu preživeli kar trije Tržačani, kar tudi ni od muh v A-ligi.

Res je. Na igrišču smo istočasno bili z Ruzzierjem in Deangelijem. Pa tudi Candussi, ki je iz bližnjega Romansa na Goriškem.

Celoten intervju v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku