Zjutraj prvi na progi, delo pa se lahko razvleče v noč

Roman Rupnik, tekaški trener pri AŠD Mladini že skoraj četrtstoletja, je v tej vlogi spremljal največje uspehe kriškega kluba s svetovnimi naslovi Mateje Bogatec vred. Bivši tekmovalec v smučarskem teku, ki je po sili razmer spoznal tekaške rolke, je v Planici član ekipe, ki pripravlja tekaške proge. Z uigrano ekipo prijateljev-sodelavcev, bivših reprezentantov in tekmovalcev sodeluje že skoraj desetletje na vseh pomembnejših tekmah v Sloveniji.

Kaj postavljate na progi?

Usmerjevalne table, smrečice pri spustih, označujemo progo, da pač vsak tekmovalec dobi potrebne informacije, da lahko tekmuje. Dan se začne navsezgodaj, ob petih zvoni budilka. Delo pa se zavleče včasih tudi v noč, če je treba progo posoliti in utrditi. Ker smo tisti, ki moramo na nastale spremembe hitro reagirati, smo nastanjeni ob Domu Planica, torej čisto ob prizorišču.

Smučarski tek so v Sloveniji spoznali predvsem po zaslugi uspehov Petre Majdič. Je tiste uspehe težko ponoviti?

Težko bo. Zaradi vremenskih razmer je vse manj snežnih dni, za treninge je tako treba tudi daleč. Morda tudi prave motivacije ni več, smo med športi z najmanjšo podporo znotraj smučarske zveze. Klubi so tudi finančno šibki, zato ne morejo zagotoviti primerne tehnične opreme in posledično zagotoviti baze, na kateri se lahko dela. Težko je tudi dobiti sponzorje, saj je tekmovalcev malo. Gre skratka za verižno reakcijo.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.