Josip Legiša se dobro spominja na vojne in povojne dogodke v Medji vasi in okolici, seveda pa mu je še posebno močno vtisnjen v spomin 16. avgust 1944, ko so v njegovo rodno Medjo vas vkorakali nemški vojaki. Zgodaj zjutraj so vstopili v hišo in šele po dobri uri je bilo vaščanom jasno, po kaj so prišli. Vse vaščane in njihove živali so odpeljali v Sesljan, kjer so Medvejci srečali Mavhinjce, Cerovce in Vižovce. Medtem so štiri vasi gorele. Legiša se spominja, kako se je s svojo družino brez doma selil od hiše do hiše, v Tržič, Štivan in Jamlje, kjer so pač bili gostoljubni sorodniki in znanci. Ko pa je nekaj mesecev zatem v požgani Medji vasi srečal mlade in lačne nemške vojake, se jih je kljub vsemu usmilil. »Oni so bili samo navadni vojaki, niso bili krivi. Ponudil sem jim svojo hrano.« V obnovljeno rojstno vas se je vrnil po vojni, ko je bil priča še nekaterim manj poznanim dogodkom.