»Sovražim homologacijo in zasledujem svežino«

»Sicer se je takrat film imenoval Silent Wars (Tihe vojne), italijanska birokracija pa je zahtevala, da zanj najdemo primerno italijansko različico,« nam je povedal padovanski režiser Rodolfo Bisatti. Po takratnem 6-tedenskem snemanju in enoletnih težavah pa je film le zagledal luč.
Glavni protagonist je univerzitetni docent, ki je bil v ‘90-ih letih zelo aktiven na področju pomoči priseljencem in študentom iz Jugoslavije pri ustvarjanju novega življenja, pri njihovem vzgajanju in rasti. Tragedija pa nepričakovano potrka tudi na njegova domača vrata. Sicer v nekoliko različni preobleki, pa vendar tako silna, da povsem spremeni njegovo življenje: štiriletni sinček oslepi, on pa se preda depresiji, zapusti službo in se hkrati odtuji od družine. Zaposli se kot raznašalec časopisov v nočnih urah, tako da se družinski odnosi povsem pokvarijo. Vsaj do pojava nekega Srba, ki ga obtoži, da mu ni pomagal, pač pa ga prodal. Dogodek ga končno predrami in s pomočjo sinčka naposled prebrodi življenjsko krizo.
»Film je nedvomno svojevrsten, namerno nekonvencionalen, se pravi daleč od sodobnih filmskih klišejev, kjer je vse že vnaprej znano,« nam je povedal Bisatti in dodal, da so se s producentom odločili, da ne bodo sodelovali na festivalih, češ da ne bo žirija odločala o usodi filma. O njem naj se izreče občinstvo in to lahko že v sredo, 16. januarja, ob 18.30 in 21. uri v kinodvorani Ariston v Trstu.