Hinavski zakon Fini-Giovanardi naredil veliko škode

Kot strela z jasnega je v sredo javnost pretresla, pravzaprav razveselila novica o zavrnitvi zakona Fini-Giovanardi o drogah. Italijansko ustavno sodišče je namreč ocenilo, da je protiustaven, saj krši 77. člen ustave (dekret ni bil spremenjen v zakon v roku 60 dni od objave ...). »Kaj naj rečem? Odločitev je seveda dobrodošla - pri Sertu smo bili namreč že od vsega začetka zelo kritični do novosti, ki jih je zakon uvedel, zlasti glede enačenja mehkih in trdih drog,« je novico pozdravila direktorica oddelka za odvisnosti Sert tržaškega Zdravstvenega podjetja, psihiatrinja Roberta Balestra, ki smo jo vprašali za strokovno mnenje.
Enačenje trdih in mehkih drog
Leta 2006 je stopil v veljavo represivni zakon 49, znan pod imenom Fini-Giovanardi, ki je obravnaval mehke droge enako kot trde, se pravi, da je enačil marihuano in hašiš s heroinom ali kokainom, porabnike pa z razpečevalci. »Zakon je poostril kazni za proizvajanje, preprodajo in posedovanje mamil: kdor je imel pri sebi več kot 5 gramov konoplje, je bil obravnavan kot potencialni preprodajalec in ga je zato lahko doletela 6- do 20-letna zaporna kazen,« nam je pojasnila Balestra. Razveljavitev zakona pomeni torej zlasti lajšanje oz. ločevanje kazni, saj bo spet stopil v veljavo zakonski dekret 390 iz leta 1990, ki je po njenem mnenju sicer ravno tako oster, vendar vsaj ločuje med trdimi in mehkimi drogami. »Srhljiv je podatek, da vsaj 40 odstotkov zapornikov sedi danes za rešetkami ravno zaradi kaznivega dejanja posedovanja nezakonitih substanc oz. njihove preprodaje,« je vzdihnila in ocenila, da bo prostost baje dočakalo kakih 10 tisoč zapornikov. »Prav gotovo bo marsikateri zahteval ustrezno odškodnino, zaradi danes nezakonite zaporne kazni.«
Zakon je bil tudi s preventivnega zornega kota daleč neuspešen, je ugotovila, saj niso zabeležili nobenega upada porabnikov, le zapori so se nepregledno polnili. »Boj proti drogam se je nepravično bil na koži ljudi, ki so postali tarča pravega preganjanja.« Balestrova pa je hkrati opozorila na še hujši problem: sad tega bolnega mehanizma prohibicije je bil naposled porast novih substanc na trgu, zlasti sintetičnih kanabinoidov. Porabnikom so vse bolj dostopni in relativno poceni, snovi, ki jih vsebujejo, pa niso povsem raziskane, zato predstavljajo veliko tveganje. Efekti naj bi bili podobni tistim, ki jih povzročajo naravni kanabinoidi, kaže pa, da povzročajo zasvojenost in druge stranske učinke.