EZTS Severni Jadran dobiva obrise

Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje Severni Jadran, ki se je na pobudo občin Trst in Milje v Italiji ter Mestne občine Koper v Sloveniji začelo oblikovati pred letom dni, dobiva obrise. Na današnjem (10. decembra) srečanju na županstvu v Miljah so predstavniki 26 sodelujočih partnerjev (23 občin in treh univerz iz Italije, Slovenije in Hrvaške) odobrili manjše spremembe v besedilih konvencije in statuta, obenem pa določili, v kateri državi bo novo EZTS imelo sedež. Le-ta bo na italijanskem ozemlju, čeprav ni še določeno, kje. Prav tako so udeleženci srečanja določili glasovalno »težo« sodelujočih partnerjev: odločitve bodo v glavnem sprejemali soglasno, v nekaterih primerih pa s kvalificirano večino, kjer bo število glasov razporejeno na podlagi števila prebivalcev posameznih občin oz. števila občin iz posamezne države, pri čemer pobudniki zagotavljajo, da bo število glasov italijanskih, slovenskih in hrvaških partnerjev uravnoteženo. Spremenjeno konvencijo in statut bodo morali zdaj odobriti občinski sveti posameznih občin. To nekako do sredine meseca marca leta 2015, potem bosta dokumenta romala k italijanskim, slovenskim in hrvaškim državnim oblastem, pri čemer imata Slovenija in Hrvaška na podlagi svojih ustav šest mesecev časa, da se izrečeta oz. da z molkom potrdita dokumenta, Italija pa se bo morala o njem obvezno izreči.
Pred začetkom srečanja, ki je potekalo za zaprtimi vrati, so navzoče uvodoma nagovorili miljski župan Nerio Nesladek, tržaški župan Roberto Cosolini, koprski podžupan Danijel Cep in podžupan Umaga Maurizio Jurman, ki so poudarili pomen današnjega srečanja, ki predstavlja pomemben korak na poti do ustanovitve EZTS Severni Jadran, ki ga po besedah govornikov zaznamujeta predvsem praktičnost in konkretnost, obenem pa predstavlja integracijo ozemelj in narodov ter združevanje njihovih potencialov in izkušenj, da se omogoči razvoj.
Kot že rečeno, je pri snujočem se novem EZTS partnerjev 26: poleg ustanovnih članic, ki so občine Milje, Trst in Koper, je k projektu pristopilo še dvajset drugih občin. Na italijanski strani so to občine Devin-Nabrežina, Dolina, Zgonik, Repentabor in Tržič, na slovenski občine Izola, Piran, Sežana, Komen, Divača in Hrpelje-Kozina, na hrvaški strani pa Buje, Buzet, Brtonigla, Lanišće, Novigrad, Umag, Poreč, Rovinj in Pulj. Prav tako sodelujejo tudi tri univerze: iz Italije Univerza v Trstu, iz Slovenije Univerza na Primorskem, iz Hrvaške pa Univerza Juraja Dobrile iz Pulja.