»Trst, Gorica, Tržič in Milje priznavajo 25. aprilu pomen nacionalnega praznika osvoboditve od nacifašizma, a so uvedli tudi praznovanje 12. junija. Da ne bi pozabili, da je grozljivi nacistični okupaciji sledilo štirideset dni titovskega komunističnega terorja,« je na včerajšnji slovesnosti v Mestni hiši dejal Everest Bertoli in zagotovil: praznika se dopolnjujeta, nista v nasprotju.
Občina Trst je včeraj peto leto zapored obeležila dan osvoboditve izpod jugoslovanske zasedbe. Na krajši slovesnosti v dvorani mestnega sveta se je zbrala manjša skupina ljudi, v prvi vrsti politični predstavniki večinske desno-sredinske koalicije ter predstavniki oboroženih sil. Dobrodošlico jim je izrekel predsednik mestnega sveta Francesco di Paola Panteca in se zavzel za posredovanje bolečega spomina mlajšim rodovom.
Župana Roberta Dipiazzo je zastopal odbornik za finance Bertoli in v nagovoru predstavil svoj pogled na dogajanje maja 1945 v Trstu. Dejal je, da jugoslovanski vodja Josip Broz Tito ni želel »le legitimno osvoboditi jugoslovanskega ozemlja okupatorja in kolaboracionistov«, temveč pod »zelo pomenljivim geslom Trst je naš« zasesti tudi območja, kjer so bile slovanske skupnosti v manjšini. 1. maja 1945 po njegovi oceni v Trstu ni vladalo praznično vzdušje kot v ostalih italijanskih mestih ob 25. aprilu: najbolj ikonska podoba tistih dni je zanj podoba finančnih policistov, »simbola prisotnosti italijanske države, ki so jih jugoslovanski partizani postavili v kolono in odpeljali v kratko ujetništvo, ki se je končalo z njihovo usmrtitvijo v fojbi pri Bazovici«. (Postavlja se sicer vprašanje, katero italijansko državo so zastopali policisti, ki so bili do tistega dne v službi nacističnega okupatorja.)
Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.