Nekdanje trgovine se spreminjajo v garaže

Z gospo Luiso oziroma Lojzko, kot ji pravijo prijatelji in domači, se srečava pri Domu Jakoba Ukmarja. »Da ti tudi malo pokažem, kakšen je in kakšen je bil nekoč Škedenj,« mi prišepne, medtem ko se spustiva po Ulici Soncini proti Škedenjski ulici. Levo in desno so rolete trgovin spuščene, pa čeprav je delovni dan. Tam, kjer je bila še pred kratkim ribarnica, je izložba prekrita s časopisi, trafika nad njo je zaprta, kovač in trgovina z mlečnimi izdelki pa sta izginila že pred dvajsetimi leti. »Veš kateri je danes nov trend? Nekdanje trgovine spreminjajo lastniki v garaže, teh ne bo nikoli dovolj.« In res, če si pozoren, jih v nekaj sto metrih prešteješ kar precej.
»Dober dan, Luisa.« »Buongiorno Luisa,« pozdravi mojo sogovornico vsak drugi mimoidoči po cesti. No, to se je v Škednju še ohranilo – skoraj vsi se poznajo, tako kot na vasi, Slovenci in Italijani. Danes je Škedenj namreč tržaško predmestje, še pred nedavnim pa je bilo trdna in kulturno izjemno bogata slovenska vas.