Draga 2016: preporod pravoslavnega vzhoda

Pravoslavni vzhod, zlasti tisti v Rusiji, doživlja v zadnjih 25 letih velik preporod, pravoslavje je izšlo iz intelektualne, kulturne in družbene izolacije, zaznamuje ga tudi genialna kulturna ustvarjalnost in zanimivo je, da se krepi tudi v zahodni Evropi (samo v Nemčiji je 17 škofij), kjer krščanstvo doživlja depresijo, prav tako pa se trudi gojiti dobre odnose s Katoliško cerkvijo in Vatikanom, pri čemer je katoliško-pravoslavni dialoglahko element moderacije in upati je, da bodo srečanja, kot je bilo letošnje med papežem Frančiškom in patriarhom Kirilom na Havani postala nekaj rutinskega ter vir novih navdihov za novo vizijo Evrope. Tako meni nadškof Ivan Jurkovič, do nedavnega apostolski nuncij v Moskvi (še prej pa v Minsku in Kijevu) in sedanji opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi, ki je bil gost današnjega (4. septembra) tretjega srečanja v okviru 51. študijskih dni Draga 2016 v parku Finžgarjevega doma na Opčinah. Nadškof Jurkovič, ki je tudi maševal za udeležence Drage, je dopoldne imel predavanje na temo Pravoslavni vzhod danes, v katerem je postregel z orisom razvoja in preporoda zlasti ruske pravoslavne Cerkve po padcu komunizma in njene pomembne vloge v današnji ruski družbi, pa tudi o perspektivah katoliško-pravoslavnega dialoga. Ob ponovno pridobljenem vplivu pa je rusko pravoslavje po mnenju nekaterih tudi manj sektaško ter bolj odprto in sposobno modernizacije in dialoga. Tako za rusko državo kot Cerkev je odnos s Katoliško cerkvijo na prvem mestu, to pa bi lahko prispevalo k umirjanju tonov oz. zmernosti, ki bi preprečila krepitev avtoritavnih teženj in napadalnosti, če bi pustili, da se Rusija npr. zaradi ukrajinske krize izolira. Odsotnost Rusije v dialogu z Evropo je namreč ena največjih iluzij, je prepričan nadškof Jurkovič, ki glede priprav na srečanje med papežem Frančiškom in patriarhom Kirilom ni hotel preveč govoriti o svoji vlogi, je pa izrazil upanje, da bodo taka srečanja postala nekaj rutinskega in vir novih navdihov za novo vizijo Evrope. Na stari celini povzroča namreč velike težave razpad njenega tradicionalnega tkiva z uveljavljanjem novih pravic, pri čemer je ruska pravoslavna Cerkev zelo jasna in ne priznava kot človeških pravic tistih pravic, ki bi bile proti naravi in učenju Cerkve.
Govor je bil tudi o vprašanju ukrajinske krize, kjer je predavatelj dejal, da so Ukrajinci velik narod, ki svojo identiteto odkriva drugače kot mi. Tam se ljudje čutijo Ukrajince ne glede na jezik in vero, te občutljivosti pa Rusija ni dovolj razumela, pri čemer je tudi v ruski pravoslavni Cerkvi težnja po širjenju vpliva le-te tudi onkraj meja Ruske federacije. Drugače ukrajinsko vprašanje povzroča stisko, vsi, vključno s papežem, se bojijo govoriti o tem, da jih ne bi slučajno kdo napačno razumel, je dejal Jurkovič.