Draga 2016: Evropa, kam?

V parku Finžgarjevega doma na Opčinah so se s predavanjem zgodovinarja Janka Prunka na temo Evropa, kam? danes (4. septembra) popoldne zaključili 51. študijski dnevi Draga 2016 v organizaciji Društva slovenskih izobražencev. Prunk je podal zgodovinski oris razvoja Evrope od antike do danes in pokazal, kako je stara celina že večkrat doživela krize, podobne današnji ter kako so imperij, kot sta bila grški in rimski, propadli zaradi pomanjkanja zavesti o transcendenci. Prav na vprašanju transcendence oziroma upoštevanja presežnega v človeku pa se je razcepila moderna evropska civilizacija, saj je npr. razsvetljenski svetovni nazor večinoma opustil transcendenco ter se osredotočil na razum. Evropa je šla skozi številne krize in vojne, iz katerih se je vsakič pobrala, vstala iz pepela in se ponovno začela razvijati, čeprav se je v zadnjih desetletjih kljub neslutenemu znanstvenemu in tehnološkemu razvoju, ki še traja, zaradi lakomnosti velikega kapitala začelo razpadanje srednjeslojne družbe in družbene integracije, zaradi terorizma, vojn in podnebnih sprememb pa trkajo na evropska vrata milijoni ljudi z Bližnjega vzhoda ter iz Afrike in južne Azije, ki jih ne bo mogoče v celoti integrirati. Finančna kriza je pokazala tudi temno stran Evropske unije s pomanjkanjem medsebojne solidarnosti, pri raziskovanju samega sebe pa evropski človek ni prišel dlje od starih Grkov, še vedno pa ostajajo odrinjena vrednostna in etična vprašanja.
Po predavateljevem mnenju so rešitve v nadaljevanju integracije obupoštevanju mnoštva narodnih individualnosti, dalje v reformi socialnega in tržnega gospodarstva s poudarkom na socialni varnosti, v bolj odločnem zavzemanju za mir v svetu, resnejšem ukrepanju za sonaravni razvoj in zaščito okolja, usmerjenosti v skrb za kakovost življenja, razmisleku o skupni strategiji reševanja vprašanja migrantov ter v prizadevanju za uveljavitev moralnih in etičnih načel v javnem delovanju. Pri tem je Prunk opozoril na dva temelja, na katerih naj sloni Evropa, ki ju je nakazal že nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt: to sta teološki (vera, upanje, ljubezen) in razsvetljenski (pamet, razum, pravičnost in mera) temelj.