»Za umor v Ul. Rossetti odgovorna OF«

»Upam, da sem prispeval k boljšemu razumevanju naše polpreteklosti. Želel bi, da bi nihče ne videl kake sovražne osti.« Tako je Martin Brecelj, naš donedavni novinarski kolega in avtor sveže izšle knjige Anatomija političnega zločina, dejal na množično obiskani predstavitvi v Tržaškem knjižnem središču preteklega 5. oktobra.
V tristo strani debeli knjigi, ki je pred kratkim izšla pri založbi Mladika, avtor podaja tezo o naročnikih in izvršilcih zločina, ki predstavlja eno najtemnejših strani zgodovine primorskih Slovencev: umora zakoncev Stanka Vuka in Danice Tomažič ter njunega znanca Draga Zajca 10. marca 1944 v stanovanju Vukovih v Ul. Rossetti v Trstu. Na podlagi enoletnega raziskovanja v italijanskih in slovenskih arhivih, pogovorov s pričami in branja obsežne literature je prišel do zaključka, da so trojico umorili pripadniki Varnostno-obveščevalne službe (VOS) Osvobodilne fronte iz bojazni pred potencialno grožnjo, ki jo je za monopol Komunistične partije Slovenije nad slovenskim osvobodilnim gibanjem predstavljala namera vidnega predstavnika primorskih krščanskih socialcev Stanka Vuka, da odide v partizane.
Raziskovanje in pisanje je predstavljalo umski, moralni ter čustveni napor in vesel bi bil, če bi delo spodbudilo nadaljnje raziskave, je na predstavitvi dejal Brecelj, za katerega je normalno, da obstajajo različni pogledi, a normalno je tudi, da se pogovarjamo in sodelujemo, saj gre za negovanje skupnega zgodovinskega spomina.
Prav zato sta na večeru sodelovala tudi zgodovinarja »desne« in »leve« provenience, se pravi Renato Podberšič in Jože Pirjevec. Prvi je pohvalil Breclja, kateremu je po njegovih besedah uspelo vzpostaviti zelo jasno sliko umora v Ul. Rossetti. Knjiga veliko odpira, ne daje pa dokončne sodbe o dogajanju na Primorskem, a jasno pokaže, kdo je naročil in zakrivil umor ter podaja tudi dokaze za to. Po mnenju Jožeta Pirjevca pa Brecljeva zgodba sloni na resnem arhivskem raziskovanju in prinaša določene zaključke, ki Pirjevcu sicer niso všeč, vendar, čeprav ostaja na stališču, da je partizansko gibanje največja stvar v slovenski zgodovini, je prav tako prepričan, da smo dovolj dorasli, da lahko tudi o tem gibanju govorimo brez zaprek ter predstavimo pozitivne, a tudi negativne plati. Stanko Vuk, Danica Tomažič in Drago Zajc so postali žrtve sumničavosti slovenskih komunistov, saj je Vuk ob prihodu iz zapora februarja 1944 in ob vzpostavitvi stika s partizani začel razvijati ideje o organiziranju katoličanov znotraj partizanskega gibanja. Zato ga je partizanska stran začela sumiti, da je povezan z Nemci oz. da utegne postati moteč element in odločili so se ga odstraniti po stalinistično, se pravi s fizično likvidacijo.
Predstavitve so se udeležili tudi nekateri svojci žrtev umora v Ul. Rossetti. Med temi je bil tudi Drago Zajc ml., sin Draga Zajca, ki se je avtorju in Pirjevcu v osebnem imenu in v imenu družine zahvalil ter dejal, da knjiga odstira tančice in dvome. Gre za odkrivanje resnice, za pravično stvar in dostojanstvo nedolžnih ljudi, za sedanjost in tudi za prihodnost, je dejal Zajc.