Slovenski vrtci brez slovenščine niso slovenski

V slovenskih oddelkih tržaških občinskih vrtcev in jasli ter v šentjakobskem rekreacijskem središču, kjer od letos prvič potekajo popoldanske šolske dejavnosti tudi v slovenskem jeziku, je nekaj narobe. Že več mesecev se namreč dogaja, da za odsotne slovensko govoreče vzgojitelje oz. vzgojiteljice ni pravih zamenjav – z nogometno izposojenko bi temu rekli, da je »klop prekratka«. Občinski uradi pa pomanjkanju razpoložljivih vzgojiteljic na uradnih seznamih kljubujejo tako, da bolne ali iz drugih razlogov odsotne slovenske vzgojiteljice nadomeščajo z njihovimi italijansko govorečimi kolegicami. Podobno pa se dogaja tudi s pomožnim osebjem.
S tem problemom so že bili seznanjeni številni akterji – od prejšnje in sedanje občinske odbornice za šolstvo do paritetnega odbora, slovenskih občinskih svetnikov, krovnih organizacij ter generalnega konzulata RS v Trstu. Po več mesecih pa se to vprašanje še ni rešilo.
»Glede na mednarodne sporazume in zakonske predpise je to primer kršenja pravic naših otrok. Ampak bolj kot to, kaj predvidevajo zakoni, nas starše v prvi vrsti skrbijo konkretne posledice tega problema, ki se vleče že predolgo. Vsaka odvzeta ura slovenščine je izgubljena in otrokom ne bo povrnjena,« pravi Micaela Stibiel, predstavnica staršev otrok iz občinskega vrtca v Dijaškem domu, ki od samega začetka skuša priti zadevi do dna. V Dijaškem domu se je že konec januarja zgodilo, da je slovensko govorečo vzgojiteljico nadomeščala vzgojiteljica, ki tega jezika ne obvlada. Lahko bi šlo za neljubo izjemo, maja pa se je žal to ponovilo. Do novembra pa se to vprašanje v vseh treh slovenskih občinskih vrtcih v Trstu, na edinem slovenskem oddelku občinskih jasli (v Ul. Veronese) in rekreacijskem središču pri Sv. Jakobu še ni rešilo.
V ponedeljek bo o zadevi govor v tržaškem občinskem svetu, saj bosta svetnika Valetnina Repini in Igor Svab postavila aktualno vprašanje pristojni odbornici Angeli Brandi.