Romi - v labirintu stereotipov

Danes Romi po vsem svetu, tudi v Italiji, praznujejo svoj dan, ki je bil izbran na prvem svetovnem kongresu Romov leta 1971 v Londonu. Znotraj romske skupnosti ločimo tri glavne skupine: Rome, Sinte in Kale. Ko gre za Italijo, Romi strnjeno živijo v južni Italiji, Sinti pa so prisotni v osrednji in severni Italiji. O težavah, s katerimi se srečuje ta skupnost, smo se pogovarjali z Lorenzom Monasto, v Afriki rojenim statistikom in epidemiologom, ki je trenutno zaposlen v pediatrični bolnišnici Burlo Garofolo. V preteklosti je širom po svetu kot član mednarodne nevladne organizacije preučeval diskriminirane etnične skupine. Lotil se je tudi romske problematike v Italiji.

Po nekaterih podatkih naj bi bili Romi in Sinti najbolj diskriminirana etnična skupina v Evropi. Zakaj?
Po vsej verjetnosti zato, ker njihov način življenja ni po godu Evropejcem. Moti jih nomadski način življenja, ki za sedečo zahodno družbo ni sprejemljiv. Za diskriminacijo so krivi tudi številni predsodki, ki so popolnoma neutemeljeni in iracionalni. Iz raziskav izhaja, da diskriminacija ni nobena težava za Rome, ki gredo čez lužo in se ustalijo v ZDA, Latinski ali Južni Ameriki. Tam jih ne obravnavajo kot problem. So popolnoma integrirani.

Torej ni nič resničnega v trditvah, da »cigani kradejo, izkoriščajo in ugrabljajo otroke ...«?
Vsi ti stereotipi so posledica nekorektnega poročanja, ker se o Romih večinoma poroča negativno. Več kaznivih dejanj med romsko skupnostjo sicer je, a samo zato, ker gre za skupnost, ki živi na družbenem robu. Pred časom sta dve antropologinji v raziskavi dokazali, da so vse te obtožbe na račun Romov neutemeljene. Deviantno vedenje je vedno povezano z okoljem, ki ne nudi enakih možnosti. Na začetku 20. stoletja so bili zapori v New Yorku polni italijanskih otrok, ki so kradli. To še ne pomeni, da so bili Italijani kriminalci, ta mikro kriminal je pač treba vstaviti v kontekst, ki je bil takrat zelo diskriminatoren do prišlekov.
Več v današnjem (nedeljskem) sobotnem dnevniku.