Ko Kras zaživi v raznih odtenkih umetnosti

Ko je v četrtek zvečer na borjač Kraške hiše začel padati mrak, je bilo med res številnim zbranim občinstvom začutiti objem domačnosti in vnetega pričakovanja jubilejne Kraške ohceti. Odprtje razstave skupine Gmajna, katero je priredila Zadruga Naš Kras, namreč izčrpno povzema vneto odštevanje dni do enega izmed najbolj priljubljenih oziroma razpoznavnih prireditev naših krajev.
»Kraševci dobro vemo, da je naša gmajna bogata z mnogoterimi lepimi, zanimivimi in raznolikimi naravnimi posebnostmi. No in podobno je tudi v tej umetniški skupini. Med sabo so zelo raznoliki, vsi pa zajemajo navdih iz naše domače kraške zemlje,« je nazorno predstavila razstavljalce Vesna Guštin. Povedala je obenem, da njihova dela pojmuje med drugim kot poklon Kraški ohceti in Kraški hiši, saj sta jim v teku let posredovali bogato bero namigov, zamisli in spodbud.
Ob pogledu na grafike kraških noš Marka Lupinca so misli marsikaterega obiskovalca verjetno bežale na slovesni repenski nedeljski sprevod veselo razpoložene množice, ki proslavlja zaljubljeni par na poročni dan. Sorodno sporočilnost obelodanjajo figure na graviranem steklu njegovega sovaščana in prijatelja Robija Goruppija. V steklenih odtenkih se zrcalita osebni pogled in kreativna nadarjenost. Openka Beti Starc iznajdljivo prehaja iz glinenih skulptur v barvanje svilenih rut. Na razstavi, ki želi spontano odsevati avtentično dušo Krasa, ni zmanjkal niti ključni sestavni del tukajšnje krajine: kamen. Saško Ferluga, ki je ravno tako doma z Opčin, je ostal zvest kamnarski tradiciji. V pravcatem poigravanju s kamenčki oblikuje nakit in obeske. Predanost temu elementu odražajo tudi izdelki kamnoseka Jerneja Bortolata iz Pliskovice, ki s Tjašo Škapin potrjuje čezmejni značaj skupine Gmajna. Modna oblikovalka iz Kozine je na lanskem filmskem festivalu v Cannesu s svojimi kreacijami zastopala slovensko modo.