Bi lahko pomanjkljivi podatki spodnesli gradnjo žičnice?

Dežela FJK, deželna agencija za okolje Arpa in Zavod za varstvo kulturne dediščine niso prepričani nad ureditvijo žičnice, ki bi povezovala Barkovlje z Opčinami, in od Občine Trst zahtevajo dodatne informacije oz. točne podatke glede načrta. »Kralj je nag! Resnica, na katero že več mesecev opozarja Odbor proti žičnici, je končno prišla na dan,« je zbranim v kavarni San Marco naznanil koordinator odbora William Starc, ki ni skrival upanja, da bi to lahko spodneslo »neprištevne gradbene namere«.

Kaj je novega? Starc je zbranim pojasnil, da so se oglasili javni subjekti – deželna služba za okolje, deželna agencija Arpa in Zavod za varstvo kulturne dediščine, ki so poklicani za izdajo Strateške okoljske presoje (VAS) glede sprememb k regulacijskemu načrtu na odseku Barkovlje-Selivec-Opčine. Ker so dokumenti javni, so jih pri odboru pregledali in ugotovili, da delijo trije subjekti in odbor iste dvome ter zahtevajo točne odgovore. Če odgovorov ne bo, bi lahko projekt po oceni odbora propadel oz. bi bilo treba premisliti neposrečeno izbiro.

Kaj ne prepričuje javnih subjektov? Veter, na primer, je poudaril Starc. Poročilo agencije Arpa opozarja, da projekt ni povsem upošteval pojava vetra, ki bi se zaradi sečnje 14 metrov območja ob žičnici samo še okrepil, tako kot bi se močneje poznale hidrogeološke težave zemljišča ob močnejših nalivih. Potem je še vprašanje prevoza, ki ga je načela deželna služba za okolje: pričakovano zmanjšanje prometa s severne strani, ki naj bi upravičilo žičnico, je le 1,25-odstotno glede na vsakodnevne premike vozil, kar je povsem nesmiselno glede na naložbo skoraj 50 milijonov evrov v žičnico.

Seveda ne gre pozabiti okoljske škode, je še namignil Starc – iz dokumentov družbe Arpa izhaja, da varianta 6, ki je vključevala Staro pristanišče, sploh ni upoštevala presoje vpliva škode, ki naj bi jo povzročila žičnica. Arpa zato zahteva posodobljene meritve, podatke in kazalnike glede vpliva na favno, floro, podnebje, padavine oz. vse, kar sodi v okoljsko sliko območja. Zadnja, a vendar nikakor manj pomembna, je točka, pri kateri se je zaustavil Zavod za varstvo kulturne dediščine. Gre za zakon iz leta 2007, ki predpisuje, da na območjih Natura 2000 žičniških naprav ne sme biti. Ta zakon ščiti naravoslovni habitat – zato je vsaka žičniška naprava, naj si bodi za smučarje ali za lokalni javni prevoz prepovedana. »To je samo dokaz, da se tisti, ki imajo tehnično odgovornost na občini, skušajo izogniti težavam,« je ocenil in dodal, da bi že ta točka zadostovala, da bi projekt propadel.