Bila je pokončna, pogumna, borbena in uporniška ženska

Malo morje ljudi se je v ponedeljek pod večer v openskem Prosvetnem domu poklonilo Stanki Hrovatin, ki se je poslovila preteklega 15. decembra. Z besedo in pesmijo so se je spomnili prijatelji, sodelavci in nekdanji učenci, ki so z občinstvom sodelovali na žalni seji v organizaciji Slovenskega kulturnega društva Tabor in partizanskega združenja VZPI-ANPI.

Stanka je v spominih Jasmine Smotlak, Miloša Budina, Marte Ivašič, Nataše Sosič, Lili Čebulec, Tatjane Čač, Fabia Vallona in Renata Kneippa vnovič zaživela v vseh svojih vlogah - kot kurirka, učiteljica, knjižničarka, predsednica društva Tabor, članica odbora Društvene prodajalne na Opčinah, predsednica pokrajinskega VZPI-ANPI, podporna članica TPPZ Pinko Tomažič in kajpak - prijateljica. Pokončna, pogumna, borbena in uporniška ženska, ki so jo do zadnjega gnali ideali.

Pokončna, predana skupnosti

Da je bila odgovorna in predana skupnosti, je povedala Jasmina Smotlak, ki je predstavila Stankino življenje od mladosti, prvih upornih vzgibov in kurirskih korakov do izbire učiteljskega poklica, ustanovitve Sindikata slovenske šole, vpisa v KPI. Moderne in fine učiteljice Stanke, ki se je leta 1955 v osnovno šolo v Salež z Opčin pripeljala z dvokolesnim »cucciolom«, se je spomnil Miloš Budin. »Bila je uglajena, gosposka po opravi, drži, obnašanju, značaju in mislih,« je dejal in se spominjal, kako je otrokom širila obzorja ter kako jih je pospremila v Trst, ko je prvič videl »hiše v vrsti«. »Znala je uravnavati svojo dejavnost na kulturnem in političnem področju - uspelo ji je v politiko vnesti več kulture in doseči pravo mejo politike v kulturi,« je pristavil.

»Stanka je bila pozorna do otrok, da so se čutili upoštevane, verjela je vanje, za vsakega je imela spodbudno besedo,« je zaupala Marta Ivašič in opozorila na njeno naravno lepo slovenščino, tekočo, izbrano, a nikdar izumetničeno. V povojnih letih je Stanka s kolegicami hodila od družine do družine, da bi vabila otroke v slovensko šolo. »Od sebe in drugih je vedno zahtevala izbiro, odgovor, odločitev. Verjela je v ljudi, v moč posameznika, dosledna je bila in odločna, ni podučevala in ni se bala novosti. Skrbna je bila in pozorna do sebe ter drugih.«

Kot ustanoviteljice in stebra knjižnice Pinko Tomažič in tovariši od leta 1981 se je Stanke spomnila Nataša Sosič. Štiri desetletja je imela pregled nad knjigami in napakami v njih, je dejala in opozorila na skrb za večji izbor zgodovinskih knjig, zlasti iz obdobja pred vojno in po njej ter partizanstva. Police openske knjižnice so danes bolj bogate s Stankino dragoceno knjižno zapuščino.

Pri delu v Društveni prodajalni - v zadrugi, ki jo je ustanovil AFŽ - se je zaustavila Lili Čebulec. Stanka je bila 21 let v upravnem odboru tudi kot predsednica. Slišati je bilo o selitvi trgovine, uspehih, vpetosti v vas, raziskavi o zadružništvu na Opčinah in sodelovanju z Nori Jerič. Njene besede je dopolnila še Tatjana Čač v imenu sedanjega odbora zadruge: »Stanka je povezovala ljudi, spodbujala ustvarjalnost in sodelovanje.« Kot predsednica je bila odločna, poštena, odgovorna, prisluhnila je zaposlenim, jih spodbujala in jim pomagala. Zanjo sta bili značilni mirna presoja in zanesljivost. Bila je človek, ki ni gledal le na številke, pač pa predvsem na ljudi.«

Parka miru ni dočakala

V imenu borčevske organizacije VZPI-ANPI se je pokrajinski predsednik Fabio Vallon Stanki zahvalil za vztrajanje pri prvi dvojezični reviji O-44, ki širi antifašistične ideje, kulturo in spodbuja debato, ter za pokrajinski sedež VZPI, za katerega je sama vložila konkretno vsoto. »In tudi za prizadevanja za uresničitev Parka miru na openskem strelišču, ki ga ni dočakala. Naša naloga je, da to izpeljemo do konca, trmoglavo, kot je bila ona.«

Vedno je rada spremljala nastope TPPZ Pinko Tomažič, je dodal predsednik zbora Renato Kneipp. Imenitno se ji je zdelo, da v njem pojejo tudi ženske, saj so bile tudi ženske partizanke. Spomnil je tudi na njena prizadevanja, da bi se pri odločitvah upoštevalo mnenje vseh.

S pesmijo - partizansko, borbeno, pa tudi nežno, za dušo - so Stanki v slovo pomahali tudi Moški pevski zbor Stane Malič pod vodstvom Davida Žerjala ter dvojica Marko in Martina Feri.