»Če bi ostal doma, bi bil zdaj mrtev«

46-letni Patrik Berzi iz Gropade se je s covidom-19 okužil marca letos. Ko ne bi pomoči takoj poiskal v bolnišnici, ga danes ne bi bilo več med nami. Po 25 dneh v komi na oddelku za intenzivno nego katinarske bolnišnice, kjer je potem ležal še skoraj mesec dni, po zdravljenju na pulmološkem oddelku in po daljši rehabilitaciji je bolnišnico zapustil šele 20. julija. Na včerajšnji pogovor ga je pripeljala sestra Maja, ki mu je bila in mu še vedno je v veliko oporo. Na vozičku oz. s pomočjo bergel smo stopili v prostore vaškega puba, kjer nam je zaupal svojo trpko izkušnjo.

»Vse preveč je žrtev zaradi trme in ignorance. Zdravniki, ki rešujejo življenja, so iz dneva v dan po oceni nekaterih postali sovražniki, ki nič ne vedo. Povedati pa je treba, kaj se dogaja – ljudje morajo vedeti, čemu lahko gredo naproti in posledično, čemu se lahko izognejo. V bolnišnici so mojemu bratu rešili življenje, saj bi v drugačnem primeru umrl doma,« je zaupala Maja, ki je brata spremljala skozi pekel.

Patrikova kalvarija se je začela 20. marca. Tako kot vsako jutro med takratnim lockdownom, se je tudi tisto soboto odpravil na sprehod v gozd. Po nekaj sto metrih se je zavedal, da je upehan in se je raje vrnil domov. Zmeril si je vročino – od prvotnih 37,5 je v eni uri narasla na 38,5 oz. dosegla 39,6 stopinj. »Poklical sem zdravnika, saj v življenju še nisem imel tako visoke vročine, še gripe ne. Takoj sem pomislil na covid, saj je bilo v vasi več okuženih,« je povedal. Vročina ga je kuhala še v nedeljo in ponedeljek, ko se je kar sam odpeljal na bris v trgovski center, v torek pa je upadla in počutil se je boljše. Pa je bil občutek lažni – v noči na sredo je saturacija krepko padla in spet se mu je pojavila vročina. »Z oksimetrom si je redno meril kisik. Ko je saturacija padla pod 92%, so nam zdravniki enote Usca ukazali, da mora na urgenco,« je dodala sestra.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.