VREME
DANES
Petek, 02 oktober 2026
Iskanje

Consalvo: Severni Jadran naj se poveže še tesneje

Predstavniki logistike so včeraj v sklopu posveta Adria Shipping Summit razpravljali o prihodnosti pristanišč

Trst |
2. okt. 2026 | 6:31
Dark Theme

Od Sueza in Indije do železnic srednje Evrope: strokovni posvet Adria Shipping Summit na Pomorski postaji je včeraj pokazal, da se prihodnost pristanišč ne bo odločala samo na pomolih. Predsednik tržaške in tržiške pristaniške uprave Marco Consalvo vidi rešitev v tesnejšem povezovanju Trsta, Tržiča, Benetk, Ravenne, Kopra in Reke, predsednik združenja Trieste Summit Francesco Parisi opozarja na priložnosti koridorja IMEC, predsednik deželne vlade Massimiliano Fedriga pa na nujnost boljših kopenskih povezav.

Iz včerajšnjega posveta, na katerem so sodelovali tudi pristaniški operaterji iz drugih severnojadranskih pristanišč, izhaja, da se je svetovna logistika v zadnjih letih naučila nove lekcije - prometne poti, za katere se je zdelo, da so samoumevne, se lahko v nekaj tednih spremenijo. Kriza v Rdečem morju je ladje odpeljala z najkrajše poti skozi Sueški prekop, daljše plovbe okoli Afrike pa so povečale stroške in podaljšale dobavne roke. Hkrati se iščejo novi koridorji, ki bi povezovali hitro rastoče azijske trge z Evropo. V tem spreminjajočem se zemljevidu se severni Jadran znova kaže kot območje, ki bi lahko pridobilo strateški pomen.

Po mnenju predsednika pristaniške uprave Consalva bi se morala pristanišča severnega Jadrana v prihodnjih petih do desetih letih še tesneje povezati. Kot je dejal, imajo severnojadranski pristaniški sistemi kljub konkurenci skupne interese: njihove glavne ciljne trge predstavljajo srednja in vzhodna Evropa ter Balkan, skupen interes pa je tudi povečati količine tovora. Ta pristanišča so sicer že povezana v združenju North Adriatic Ports Association (NAPA), Consalvo pa si predstavlja še tesnejšo obliko sodelovanja. Zanj je razlog tudi finančni. Razvojne načrte pristanišč spremljajo naložbe, vredne desetine milijard evrov. Ker javnih sredstev za vse načrtovane projekte ni dovolj, bi skupni projekti in skupen nastop pred evropskimi institucijami lahko povečali možnosti za evropsko financiranje, ki bi ga moral dopolniti zasebni kapital, je dejal predsednik pristaniške uprave.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava