Delo, ki ga opravljajo forenziki, je nezamenljivo, predvsem pa zelo natančno

Resnica se skriva v sledovih. Odkril jo bo tisti, ki zna iskati, analizirati in naposled razjasniti, kaj se je nekje zgodilo. Ob 120-letnici italijanske forenzike je tržaška kvestura odprla razstavo La verità è nelle tracce. Oltre 120 anni di Polizia scientifica, ki je na ogled v dvorani Sbisà v Skladišču 26 v Starem pristanišču.

»Forenzika je veliko let ostala v zakulisju preiskav,« je na sobotnem odprtju povedala kvestorka Lillia Fredella, ki je bila 11 let zaposlena pri kriminalistični policiji, »potem pa je prišla še preveč v ospredje z neštetimi policijskimi nadaljevankami, ki so preplavile eter in v večini primerov ponudile neresnično sliko vsakdanjega dela kriminalistov. Delo, ki ga opravljajo forenziki, je nezamenljivo, predvsem pa zelo natančno.« Pred odprtjem sta prisotne pozdravila tudi občinski odbornik Maurizio Tognolli, ki je poudaril pomen znanosti in raziskovanja v današnji družbi, ter tržaški prefekt Giuseppe Petronzi, ki je nekoč kot preiskovalec delal v tesnem stiku s forenziki.

Razstavni prostor so razdelili v sedem sob, po katerih obiskovalca vodi avdiovodnik. S panoji in eksponati nastane celovita slika razvoja pomembnega oddelka kriminalistične policije, brez katerega bi danes težko prišli do storilcev kaznivih dejanj. Znanost in tehnologija sta v policijske preiskave vstopili v začetku 19. stoletja, ko je francoski kriminalist in antropolog Alphonse Bertillon postavil osnove za analizo kraja zločina in za ugotavljanje identitete oseb. Iz tistega obdobja so prve policijske fotografije obrazov za uradno vodenje evidenc in prepoznavanje osumljencev kaznivih dejan, a tudi prve analize prstnih odtisov. V drugi polovici 19. stoletja je namreč italijanski zdravnik in kriminolog Salvatore Ottolenghi predlagal mednarodno katalogizacijo prstnih odtisov, kar je že takrat pripomoglo k reševanju številnih primerov, od umorov do izginotij in prepoznavanja oseb. Prvič je tudi prišlo do sodelovanj med evropskimi policijami.

Na razstavi lahko obiskovalec spozna tudi sodobnejše metode preiskovanja kraja zločina in iskanja storilcev, na primer z analizo videoposnetkov in fotografij ter vohunskimi tehnikami. V tretji razstavni sobi je tako postavljen na ogled zanimiv eksponat, oranžni javni telefon, v katerem je vgrajena kamera, ki snema vse, kar se na ulici dogaja.

Razstava bo na ogled do 12. novembra.