Sreda, 24 april 2024
Iskanje

Duševne bolnike morajo ponoči preseliti v druga poslopja

Dva centra za duševno zdravje odprta le podnevi, pacienti in sorodniki zaskrbljeni; nevaren udarec sistemu, ki slovi po vsem svetu

Trst |
22. dec. 2021 | 8:21
Dark Theme

»Razprodaja se krajevno zdravstvo. Tudi zdravstveni okrožji in centra za duševno zdravje. Mudi se s privatizacijo, pogajanja strogo zaupna.« Taka in drugačna ironična obvestila so preplavila Trst. Skoraj sočasno, v ponedeljek, je predsednik deželne vlade FJK Massimiliano Fedriga prejel pismo s 2433 podpisi posameznikov, ki verjamejo v dosedanji tržaški sistem duševnega zdravja in se upirajo napovedanemu krčenju. Raznolika skupina samo sebe najraje opisuje kot sestavo posameznikov, ki dobro poznajo storitve na tem področju in opozarjajo na njihov mednarodni ugled.

ASUGI BI OHRANIL LE POLOVICO

Protest je vzklil, ko je zdravstveno podjetje ASUGI na začetku decembra predložilo osnutek podjetniškega akta o preoblikovanju zdravstvenega sistema. Ukinili naj bi med drugim dva od sedanjih štirih tržaških centrov za duševno zdravje. Vodstvo zagotavlja, da bodo ohranili vse štiri sedeže v Barkovljah, v Ul. Gambini, pri Sv. Magdaleni in Domju, združili naj bi le direkciji.

Margherita Bono, ena izmed pobudnic peticije, sicer sociologinja in zaposlena v socialni zadrugi, pa pravi, da tega niso nikjer zabeležili, medtem ko centra v Barkovljah in Ul. Gambini že zdaj nista več na voljo 24 ur na dan, temveč le dvanajst. »Ponoči morajo paciente preseliti v druga poslopja. Odločitev pristojni pripisujejo pomanjkanju osebja, češ da so se vrste ošibile zaradi osipa nasprotnikov covidnega potrdila med zaposlenimi. Nočno odprtje pa bi lahko zagotovili z drugimi poklicnimi profili, ki niso nujno medicinske sestre. Vsekakor pa ni šlo za nepredvidljiv pojav,« je utemeljila.

Akt napoveduje tudi združitev oddelka za duševno zdravje s tistim za zdravljenje odvisnosti, kjer ne bi bilo več dosedanjega ločevanja med službami za alkoholike in odvisnike z drogami. Škarje bi odrezale tudi zdravstvena okrožja, saj bi od sedanjih štirih ostali le dve, kar bi ravno tako prizadelo tudi duševne bolnike. Prvo okrožje bi v pokrivalo celotno mesto, se pravi 147.000 uporabnikov, drugo pa obrobnejše Sv. Ano, Čarbolo, Škedenj, Milje in Kras, kar pomeni 84.000 prebivalcev.

Alarmni zvonec je zazvonil že poleti, ko so za novega direktorja centra v Barkovljah imenovali Pierfranca Trincasa, sardinskega psihiatra, zagovornika »akademske psihiatrije«.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava