»Dvojezičnost mesta je treba promovirati tudi s tablami«

Ko je kontraadmiral Vincenzo Vitale, Sicilijanec po rodu, pred dvema letoma nastopil službo v Trstu, si ni mislil, da bo ves njegov mandat potekal v izrednih razmerah zaradi pandemije. Tudi za njegovo prvo Barcolano so bile vremenske razmere izredne, celo tako slabe, da so bili primorani sprejeti zgodovinsko odločitev in regato odpovedati. Lani je kontraadmiral vendarle dočakal regato, a v njej zaradi močne burje in velike odgovornosti, ki jo ima prvi mož pristaniškega poveljstva za Furlanijo - Julijsko krajino, v njej ni užival. Letošnja regata, zadnja med njegovim službovanjem v Trstu, je bila blizu popolnosti. Lahko bi bila še boljša, če obalni straži ne bi bilo treba intervenirati enaindvajsetkrat. A ob močnih sunkih vetra so bile težave posadk neizogibne. Kot je dejal Vitale, ki bo konec meseca nastopil novo službo v Rimu, na koncu šteje to, da se nihče ni poškodoval. O opravljenem delu v zadnjih dveh letih, neuresničenih projektih in željah za prihodnost smo se s poveljnikom v odhodu pogovarjali na krovu ladje obalne straže Alfredo Peluso, ki v Sredozemskem morju rešuje migrante. Na njej so bili na dan regate med drugimi tudi otroci, ki so v oskrbi pediatrične bolnišnice Burlo Garofolo. Humanitarne pobude so sestavni del Barcolane.

Kontraadmiral, kako bi opisali 54. Barcolano?

V primerjavi s prejšnjima dvema je letošnja Barcolana lažje plovna in bolj enostavna za upravljanje. Razmere so danes (nedelja; op. a.) dobre, nekaj manjših težav so imele manjše jadrnice, a naše posadke so bile pripravljene intervenirati. Na regatnem polju smo imeli 60 plovil in 200 oseb.

Česa vam med službovanjem v Trstu ni uspelo izpeljati, pa bi si zelo želeli?

Od prvega dne sem si prizadeval, da bi morje pred Barkovljami opremili z varnostnimi rumenimi bojami, ki bi razmejile plovila in kopalce, a žal nisem bil uspešen. Problematika preblizu zasidranih plovil v poletni sezoni v Trstu sicer ni tako aktualna kot v drugih italijanskih mestih, a vseeno mislim, da je zaradi varnosti plovbe in kopalcev treba označiti območje, kjer sta plovba in sidranje strogo prepovedani. V miljski občini so politični odločevalci upoštevali moj nasvet, v tržaški občini pa so mi sicer obljubili, da bodo za to poskrbeli, a v dveh letih zaščite na morju, ki je sicer fakultativna, niso postavili. Upam, da bodo v prihodnji predlog proračuna vstavili postavko za uresničitev tega projekta.

Uspelo pa vam je postaviti večjezične opozorilne table o prepovedi ribolova in kopanja na območju tržaškega pristanišča tudi v slovenskem jeziku, kar v centru mesta ni tako običajno. Kako to, da niste spregledali slovenščine?

Kmalu po prihodu v Trst sem se se seznanil z obstojem slovenske narodne skupnosti. Tudi po zaslugi vašega dnevnika, ki sem ga večkrat prelistal, a na žalost se v dveh letih nisem naučil niti ene besede. No ja, hvala znam reči.

Osebno se mi zdi neizbežno opozorila pisati v jezikih, ki se na določenem območju govorijo. V primeru Trsta mora biti slovenščina takoj za italijanščino in pred angleščino in nemščino. Dvojezičnost je specifika tega območja, zato jo je treba promovirati tudi z opozorilnimi tablami.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.